Tiskane izdaje
Ko je notranji minister Gregor Virant pred časom napovedal racionalizacijo sistema lokalne samouprave z združevanjem oziroma ukinjanjem nekaterih občin, je s tem načel izjemno občutljivo politično vprašanje. Da je število občin v Sloveniji precej vroča tema, kaže tudi odziv na našo spletno anketo v okviru projekta Revolt in alternative.
Na vprašanje, ali trenutno število občin zagotavlja zadosten obseg lokalne samouprave ali pa je teh preveč, je do danes popoldne odgovorilo 157 naših bralcev, pri čemer se jih je velika večina (138) izrekla za drugo možnost. Samo dobra desetina je torej takšnih, ki menijo, da je 212 občin, na kolikor je njihovo število nabreknilo v dobrih dveh desetletjih slovenske samostojnosti, primerno za zadovoljevanje potreb prebivalstva na lokalni ravni.
(Pre)malo občanov in finančne težave
Pri hitrem naraščanju števila občin po letu 1991 v oči bode predvsem dejstvo, da več kot polovica vseh (110) ne izpolnjuje enega temeljnih zakonskih kriterijev, ki za njihovo ustanovitev določa mejo 5000 prebivalcev. Poleg tega se mnoge med njimi že leta spopadajo s hudimi finančnimi težavami, saj iz lastnih virov niso sposobne zagotoviti dovolj sredstev za izvajanje svojih temeljnih nalog in so zaradi tega predvsem breme državnemu proračunu.
Po mnenju Slavka Pezdirja, enega izmed tistih anketirancev, ki so izkoristili možnost utemeljitve oddanega glasu, bi morala biti zato edini kriterij za ustanovitev občine ekonomska sposobnost lokalne skupnosti, da s prihodki od pravnih in fizičnih oseb na svojem ozemlju finančno pokrije vse stroške v svoji pristojnosti ter vse svoje obveznosti, ki ji jih nalagata ustava in zakon. »Lokalna samouprava, ki je finančno odvisna od politične (samo)volje državne oblasti, je popolna laž. Brez politične in ekonomske avtonomije je lokalna samouprava prazna fraza manipulantov iz vladajoče kleptokracije,« meni Pezdir.
Vsaka druga odveč?
Poleg tega so občine po mnenju Bojana Smoleta postale leglo klientelizma vodilnih občinskih funkcionarjev in političnih strank, zaradi česar da v vse manjši meri opravljajo osnovno funkcijo lokalne samouprave. Da je uprava večine občin, tudi velikih, pogosto sama sebi namen in se posledično ne zmeni za potrebe občanov, se strinja tudi Milica Prelog. »Dokler jim denar priteka na tako enostaven način, da iz leta v leto dvigajo prispevke, bo temu tako. Nujno bi jih morali polovico ukiniti, seveda pa vzpostaviti tudi nadzor nad sredstvi, ki jih dobivajo iz državnega proračuna,« predlaga izhod iz sedanjega stanja.
Glede na rezultate ankete torej lahko domnevamo, da je večina njenih udeležencev naklonjena predlogu ministra Viranta, ki bi z doslednejšim upoštevanjem kriterija 5000 prebivalcev (zakon sicer dopušča izjeme, ki pa so, kot rečeno, v zadnjih letih postale pravilo) zmanjšal število občin na 120, pri čemer si obeta prihranek okoli deset milijonov evrov na leto oziroma stomilijonske prihranke na daljši rok. Njegova pobuda je že doživela pozitiven odziv v strankah vladajoče koalicije, medtem ko ji v opoziciji ostro nasprotujejo.
Tokrat o minimalni plači
Reforma lokalne samouprave pa je le eden izmed predlogov, ki se jih je vlada domislila v svoji varčevalni vnemi. Prejšnji teden je tako precej razburjenja povzročila novica, da na Gregorčičevi med drugim razmišljajo o posegu v minimalno plačo, s čimer naj bi prispevali k večji konkurečnosti slovenskega gospodarstva. Čeprav se zdi, da je oster odziv sindikatov in javnosti vlado prisilil, da je, vsaj na kratek rok, naredila korak nazaj, vas v tokratni revoltirani anketi (najdete jo na povezavi delo.si/revolt) sprašujemo, ali podpirate vladne zamisli o rezih v najnižjo zajamčeno mesečno plačo, ki je trenutno zamejena pri 783,66 evra bruto.
