Avstralija je dežela priseljencev. Ljudje so naše največje bogastvo

Šestindvajset let po vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama se je v Sloveniji prejšnji teden prvič mudila avstralska ministrica za zunanje zadeve Julie Bishop. Njen obisk je bil osredotočen na iskanje priložnosti za krepitev vezi, tudi gospodarskih. Avstralija je pogosto omenjena kot naslednja država, s katero želi EU skleniti obsežen trgovinski dogovor, in kot zgled, ko gre za vodenje učinkovite politike priseljevanja.

Dvostranski odnosi med Slovenijo in Avstralijo so v teh 26 letih temeljili predvsem na močnih skupnostnih in ne toliko na gospodarskih vezeh. Bo tako tudi v prihodnosti?

Namen mojega obiska je v pogovorih s predstavniki vlade preučiti načine, kako bi lahko povečali dvostransko menjavo med državama. Avstralija ima zelo ambiciozno trgovinsko agendo, smo odprto, izvozno naravnano tržno gospodarstvo, ki se zanaša na zmožnost trgovanja z našimi izdelki in storitvami po vsem svetu, in s tem vzdržujemo naš življenjski standard in gospodarsko rast. Zanimamo se za sklepanje trgovinskih dogovorov z novimi partnerji, zelo smo zainteresirani za začetek uradnih trgovinskih pogajanj z EU, Slovenija pa je pomembno gospodarstvo v EU z močno gospodarsko rastjo, zato bi radi s Slovenijo sodelovali tako v sklopu trgovinskega sporazuma z EU kot na ravni dvostranskih odnosov.

Torej imajo tudi majhne države mesto v vaši trgovinski agendi?

Vsekakor. Ravnokar smo zaključili pogajanja o dogovoru TPP11. Četudi so v skupini enajstih pacifiških držav velika gospodarstva, kot so Japonska, Kanada, Mehika in Avstralija, smo vanjo vključili tudi Vietnam in Brunej. Tovrstni regionalni trgovinski dogovori kažejo vrednost, ki jo prinaša sodelovanje majhnih in velikih gospodarstev. Slovenija je zato za nas zanimiva tako znotraj EU kot na bilateralni ravni.

Če se vrneva k skupnostnim vezem, ali lahko te delujejo kot dobra podlaga za krepitev političnih in trgovinskih odnosov?

Vezi med ljudmi zagotovo lahko spodbujajo interes, investicije, avstralska podjetja se bodo lahko podučila o priložnostih v Sloveniji tudi prek Avstralcev, ki izvirajo iz Slovenije. Na našem zadnjem popisu prebivalstva se je izkazalo, da jih okoli 18.000 živi v Avstraliji, kar je majhna številka, a dobra podlaga za ustvarjanje stikov.

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je med zadnjim govorom o stanju Evropske unije napovedal sklenitev trgovinskega dogovora z Avstralijo do konca njegovega mandata, ki se izteče leta 2019. Ali je ta časovnica po vašem mnenju realna?

Aprila lani smo opravili študijo, rezultati katere so pokazali zelo pozitivne učinke tako za Avstralijo kot za EU v primeru sklenitve trgovinskega dogovora. Veseli me, koliko podpore smo bili deležni med mojo tokratno potjo po Evropi. Bila sem v Londonu in Združeno kraljestvo si želi skleniti dogovor z Avstralijo, potem ko bomo sklenili dogovor z EU. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Federica Mogherini je nakazala velik interes za dogovor, v zadnjih nekaj dneh sem se sestala z zunanjimi ministri višegrajske skupine in tudi njih dogovor zelo zanima. Verjamem, da bomo v nekaj tednih od EU slišali, kdaj so pripravljeni začeti uradna pogajanja. Ko se ta enkrat začnejo, pa jih je vsekakor možno zaključiti do konca prihodnjega leta.

Veliko Evropejcev ima zadržke glede trgovinskih dogovorov, ti so nekoliko kontroverzni tudi v Avstraliji. Kako si razlagate te dvome, ki se o trgovinskih dogovorih pojavljajo v javnosti?

Naloga voditeljev je, da pojasnijo prednosti proste trgovine in vlaganj. Zgodovina je že mnogokrat pokazala, da protekcionizem pripelje v ekonomsko stagnacijo in celo ekonomsko razgradnjo. Avstralija je dober primer prednosti, ki jih prinaša prosta trgovina. Odprli smo naše trge, odstranili trgovinske ovire, znižali carine in sklenili celo vrsto trgovinskih dogovorov. Vstopamo v 27. leto neprekinjene gospodarske rasti, kar je svetovni rekord. To doslej ni uspelo nobeni drugi državi. Zato smo primer prednosti, ki jih trgovinski dogovori prinašajo za rast naših gospodarstev in ustvarjanje novih delovnih mest. Veliko avstralskih podjetij izvaža svoje proizvode in storitve in to ustvarja tako delovna mesta v Avstraliji kot v drugih državah.

Slovenija in Avstralija si delita veliko skupnih interesov: podporo demokraciji, vladavini prava, človekovim pravicam in svobodni trgovini. Katerega od teh bo v prihodnosti najtežje ubraniti?

Prav imate. S Slovenijo imamo zadnjih 26 let trdne odnose. V multilateralnih forumih smo skupaj bili v skupini tistih držav, ki so podpirale prosto trgovino in človekove pravice. Zagotovo veste, da je Slovenija v letošnjem letu prevzela predsedovanje svetu OZN za človekove pravice, Avstralija pa je prvič postala njegova članica, zato se veselimo tesnega sodelovanja s Slovenijo. Verjamemo, da bo grožnja na pravilih zgrajenemu mednarodnemu redu največji izziv, s katerim se bo svet soočil v prihodnjih letih. S tem mislimo na mrežo mednarodnih zavezništev, dogovorov, konvencij in norm, podlaga katerih je mednarodno pravo, ki se je razvilo od druge svetovne vojne. Promoviranje, zaščita in krepitev tega mednarodnega reda je naša najvišja zunanjepolitična prioriteta. Mednarodni red je pod pritiskom in verjamemo, da bi morale enako misleče države storiti več za njegovo ohranitev.

Kako se avstralska zunanja politika prilagaja spremembam v mednarodnem okolju?

Konec lanskega leta smo objavili belo knjigo o zunanji politiki, bila je prva v zadnjih štirinajstih letih. V njej smo primerjali stanje iz leta 2003 z današnjo situacijo. V njej so zapisane naše vrednote, ki se v tem času niso spremenile. Kar se je spremenilo, je fokus na naš del sveta. Medtem ko so avstralski interesi nedvomno globalni, so naše prioritete regionalne, torej usmerjene na Indopacifik. Gre za eno najbolj dinamičnih regij na svetu. Ekonomska teža se premika z Zahoda na Vzhod, v gospodarske sile, kot so Kitajska, Indija in nekatere južnoazijske države, vključno z Indonezijo, Malezijo in Singapurjem. Hkrati je opaziti tudi zelo dramatično povečanje srednjega razreda. Danes srednji razred sestavlja tri milijarde ljudi, od tega jih polovica živi v naši regiji. Do leta 2030 se bo srednji razred povečal na pet milijard, dve tretjini jih bo iz Indopacifika.

Naraščanje gospodarske teže regije spremlja tudi naraščanje vojaških in obrambnih zmožnosti, predvsem na Kitajskem in v Indiji. Gre torej za globalno območje vpliva in Avstralija želi to izkoristiti. To je pozitivna plat. O negativni plati sem že govorila v kontekstu grožnje na pravilih zgrajenemu mednarodnemu redu. Vse bolj se zdi, da so se nekatere države pripravljene držati le tistih pravil, ki jim ustrezajo, in ignorirati tista, ki jim ne. Najbolj nezaslišan primer tega je voditelj Severne Koreje in njegova nezakonita raketni in jedrski program, s katerima država krši številne resolucije varnostnega sveta OZN. Naše stališče je, da mora peterica stalnih članic varnostnega sveta zaščititi resolucije in jih spoštovati, drugače bomo priča krhanju mednarodnega reda.

To bo verjetno dolgotrajen proces.

Vsekakor bo šlo za dolgotrajen fokus enako mislečih držav. Upamo, da se nam bodo naši partnerji v EU pridružili v tej kampanji.

Julie Bishop. Foto: Jure Eržen/Delo

Malo prej ste omenili svet OZN za človekove pravice. Ali se pomen tega mednarodnega telesa povečuje ali krči?

Organ je ključnega pomena, če ne bi obstajal, bi ga morali ustvariti. Toda hkrati je potreben reforme. Avstralija podpira prizadevanja Združenih držav Amerike za uveljavitev reform in veselimo se sodelovanja s številnimi državami, ki verjamejo v pomen sveta OZN za človekove pravice, a se zavedajo potrebe po spremembah, ki bi bolje odražale današnje geostrateške realnosti. Za kandidaturo za članstvo v svetu smo se odločili zato, ker verjamemo, da je pomembno, da se sliši tako glas Avstralije kot indopacifiške regije. Po svetu smo videli humanitarne katastrofe znatnih razsežnosti, konflikti so ustvarili nezaslišane primere kratenja človekovih pravic. Verjamemo, da je ohranjanje človekovih pravic danes enako pomembno kot prej.

Avstralija je po svetu znana zaradi različnih stvari, že nekaj časa tudi po svoji politiki priseljevanja. Države, kot sta ZDA in Združeno kraljestvo, razmišljajo, da bi razvile podobne politike. Nam lahko pojasnite cilj avstralske politike priseljevanja?

Avstralija je dežela priseljencev, več kot polovica naše populacije je bila bodisi rojena v tujini bodisi ima vsaj enega od staršev, ki je bil rojen v tujini. Vse od prihoda Evropejcev so vsi, ki so prišli v Avstralijo, na neki način migranti. Od konca druge svetovne vojne smo sprejeli znatno število ljudi z vsega sveta. 865.000 jih je v Avstralijo prišlo z begunskim vizumom. Danes smo tretja največja država na svetu po tem, koliko beguncev sprejmemo na prebivalca. Smo tudi ena najbolj uspešnih multikulturnih držav na svetu, ljudje z vsega sveta živijo v Avstraliji in postajajo avstralski državljani, to je del moči naše družbe. Toda politika avstralske vlade je, da nihče v državo ne more vstopiti brez vizuma. Lahko pride s humanitarnim, begunskim, študentskim, turističnim ali delavnim vizumom. Gre za urejen sistem priseljevanja, ki ga nadzira vlada, in na ta način ohranjamo zaupanje javnosti v našo zmožnost, da lahko vsako leto sprejmemo 190.000 novih priseljencev.

In to zaupanje je verjetno ključnega pomena?

Vsekakor je zelo pomembno. Da lahko vsako leto sprejmemo toliko ljudi v državo s 24 milijoni prebivalcev, moramo ohranjati zaupanje javnosti. Ljudje, ki pridejo v Avstralijo z vizumom, dobijo podporo, priložnosti, da sodelujejo v našem gospodarstvu, v našem življenjskem slogu, skupnostih in družbi. Za države EU so zanimivi predvsem naši strogi zakoni o obmejnem nadzoru, ki izvirajo iz tega, da nismo pripravljeni nezakonito spuščati ljudi v Avstralijo, ki bi k nam želeli priti s pomočjo tihotapcev ljudi. In pri tej politiki vztrajamo še naprej.

Vse od izbruha gospodarske krize je v Avstralijo odšlo na tisoče Evropejcev, med njimi tudi več sto Slovencev. Avstralija je lani sprejela tudi 12.000 beguncev iz Sirije. Ne glede na to, od kod ljudje pridejo, kako pomembno je za vas, da se integrirajo?

Vsako leto sprejmemo 18.750 ljudi na podlagi begunskega vizuma, vzamemo jih iz različnih delov sveta, iz Somalije, Južnega Sudana, Afganistana in iz drugih žarišč. Poleg teh smo lani za stalno vzeli tudi 12.000 sirskih beguncev. Ti bodo čez čas lahko zaprosili za avstralsko državljanstvo. Za nas je pomembno, da tistim, ki potrebujejo pomoč, to tudi priskrbimo, zato da lahko postanejo aktivni člani naše skupnosti, kolikor hitro je mogoče. Država priskrbi ljudem znatno podporo v obliki zdravstvenega varstva, izobraževanja in socialnih storitev. Nivo podpore pa se seveda znatno razlikuje glede na vrsto vizuma, s katerim oseba vstopi v državo. Tisti s humanitarnim vizumom, ki so morda šli skozi grozljive izkušnje, potrebujejo bistveno večjo podporo v primerjavi z ljudmi z delovnim vizumom, ki so v Avstralijo prišli zato, da bi opravljali delo.

Koliko besede ima gospodarstvo glede števila ljudi, ki jih vzamete?

Gospodarstvo je faktor. Če prihaja do pomanjkanja delovne sile, od podjetij dobimo informacije o tem, kakšne ljudi potrebujejo. Imamo seznam poklicev, ki predstavljajo prioriteto pri iskanju izšolane delovne sile. Seznam od časa do časa osvežimo. Podjetja nam povedo, katerih delovnih mest ne morejo zapolniti in za katera pogledujejo k tujcem, ki bi jih morda lahko zapolnili. Nekateri dobijo vizum za nekaj let, drugi pa se lahko priselijo za stalno.

Prej ste omenili gospodarsko rast in rekord Avstralije. V zadnjih 26 letih niste imeli recesije. Koliko je na to vplivala stroga politika priseljevanja?

Mislim, da so naši gospodarski uspehi predvsem povezani s stalnimi reformami našega trga delovne sile, podjetniškega okolja, zagotavljanja priložnosti za vlaganja. Imamo visoko izšolano delovno silo, če pride do pomanjkanja šol, odpremo nove. Potem so tu še regulativno okolje, nizko tveganje za poslovanje, lahek način poslovanja in dejstvo, da smo atraktivna destinacija za ljudi, ideje in kapital. Imamo visokokvalitetne proizvode in storitve, s katerimi lahko trgujemo po vsem svetu. Videni smo kot zanesljiv, zaupanja vreden trgovinski partner.

In priseljenci prispevajo k vsemu temu.

Kot sem rekla, Avstralija je dežela priseljencev. Ljudje so naše največje bogastvo.