Tiskane izdaje
Francoski pisatelj in akademik André Maurois pravi v svojem dnevniškem zapisu takole: »Kadar kakšen pisec ne ve, kaj bi povedal, napiše članek zoper Francosko akademijo.« Če francoski časopisi napadajo slovito Académie française, potem res ni nič nenavadnega, če se slovenski časniki od časa do časa obregnejo ob Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
Slovenski akademiji očitajo mesečne nagrade. Nagrade akademikom so značilnost predvsem srednjeevropskih akademij, med katere spada tudi slovenska, vendar jih najdemo tudi v zahodnem svetu. Takšen primer je francoska Académie des sciences, kjer mesečnega izplačila sicer ne imenujejo nagrada, ampak nadomestilo za opravljanje akademijskih dejavnosti. Poleg slovenskih v srednjeevropskem prostoru prejemajo nagrade na primer še poljski, estonski, madžarski in hrvaški akademiki. Kot razlog za izplačevanje mesečnih nagrad navajajo nevzdržnost sistema, v katerem osebni dohodki znanstvenikov in umetnikov niso odvisni od kakovosti njihovega dela.
Slovenski univerzitetni profesorji so na primer plačani bolj ali manj enako glede na število ur predavanj, čeprav se med seboj močno razlikujejo po raziskovalnih dosežkih. Nekateri se lahko pohvalijo z bibliografijo, ki je mnogo obsežnejša od tiste, ki je zahtevana za izvolitev v naziv profesorja. Drugi se odlikujejo z mednarodnimi projekti. V Sloveniji imamo zelo podrobno izdelan sistem ocenjevanja uspešnosti raziskovalcev, ki je osnovan na bibliometričnih podatkih. Bežna primerjava pokaže, da so ocene med najbolj in najmanj uspešnim rednim profesorjem istega oddelka ali fakultete tudi v razmerju 1:10. Seveda teh bibliometričnih kriterijev ne kaže absolutizirati, vendar izjemno velike razlike med rednimi profesorji dokazujejo, da sedanji plačni sistem izrazito nagrajuje (pod)povprečnost. V Sloveniji trenutno ni nobenega drugega mehanizma, ki bi vsaj blažil, če ne odpravljal to anomalijo.
Ne nazadnje so prav take anomalije vzrok, da najbolj nadarjeni študenti in mladi znanstveniki odhajajo na elitne univerze v tujini. Teh večinoma ne bo nazaj. V prihodnjih generacijah bo zato na naših univerzah in inštitutih ostalo več povprečnežev. Slovenija bo z njimi težko naredila preboje in preobrate, o katerih tako radi govorijo politiki.
V zahodnih državah se višina plače ne ustavi z izvolitvijo v naziv rednega profesorja. Višina plače med rednim profesorjem in rednim profesorjem, ki je član nacionalne akademije v Združenih državah, je lahko 1:2. Celo v dokaj egalitarni državi, kot je Francija, poznajo naziv professeur exceptionnel, ki ureja status najboljših znanstvenikov. Kmalu po osamosvojitvi so slovenske univerze razmišljale o posebnem nazivu »evropski profesor«, ki bi naj bil povezan z večjimi dohodki odličnih profesorjev. Ta predlog žal ni zaživel.
Nagrade akademikov vsaj manjšini uglednih slovenskih znanstvenikov in umetnikov nekoliko ublažijo vpliv omenjene uravnilovke. Za člane Akademije smemo trditi, da v svojem poklicu delajo (oziroma so delali) brez dodatnega plačila bistveno več, kot jim je velevala služba. Akademiki se ponašajo z mednarodnimi priznanji, imajo pomembne funkcije v mednarodnih strokovnih organizacijah, so člani tujih akademij in uredniških odborov uglednih znanstvenih revij.
Upokojenim akademikom nagrade omogočajo nadaljevanje raziskovalnega dela, ki bi se sicer z upokojitvijo prekinilo. V številnih, predvsem zahodnih državah prinaša naziv zaslužni profesor pomembne ugodnosti pri pridobivanju finančnih sredstev za izdajanje knjig, ustvarjanje umetniških del, materialnih in potnih stroškov, na slovenskih univerzah pa zaslužni profesor pomeni zgolj časten naziv. Nemški zaslužni profesorji na primer dobivajo pokojnino v znesku, ki ustreza njihovemu zadnjemu položaju na univerzi. Pri nas upokojenim akademikom mesečna nagrada omogoča, da izdajajo knjige, krijejo potne stroške in kotizacije za konference, plačujejo članstvo v strokovnih organizacijah, kupujejo strokovno literaturo in računalniško opremo ter plačujejo prosti dostop do spletnih objav svojih člankov, ki ga zaračunavajo ugledne tuje znanstvene revije.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti se dobro zaveda neugodnih ekonomskih in socialnih razmer v državi. Že leta 2012 je sama zmanjšala nagrade članic in članov, pas pa je pripravljena zategniti tudi v okviru sedanjih varčevalnih ukrepov. Pripomniti pa je treba, da zaposleni državljani od svojih dohodkov prispevajo za akademijo le nekaj promilov.
SAZU kot »academia operosorum«
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je še vedno tudi academia operosorum (akademija delavnih), kot se je imenovala njena ljubljanska predhodnica v 17. stoletju. Slovenski akademiki niso uspešni zgolj na univerzah, inštitutih in v ateljejih doma in v tujini, ampak so dejavni tudi v okviru same Akademije.
Njihova dejavnost je vse prej kot obrobna. Samo lansko jesen smo na Novem trgu 3 pripravili vrsto aktualnih posvetov. Prvi jesenski posvet je imel naslov Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja znanosti. Posvet je bil pripravljen skupaj s Komisijo za ženske v znanosti in Slovensko znanstveno fundacijo. Na posvetu je akademikinja prof. dr. Krista Varantola predstavila organizacijo in način dela finskega razsodišča v znanosti, kar bi bilo vredno posnemati tudi pri nas. Akademija je z Umanotero – slovensko fundacijo za trajnostni razvoj organizirala posvet Sporočila znanosti o podnebnih razmerah. Sklepi posveta, ki so obravnavali probleme spreminjanja podnebja za svet in Slovenijo, odzive politike in razvojne priložnosti prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, so bili posredovani predsedniku vlade dr. Miru Cerarju. Posvet sta organizirala podpredsednik Andrej Kranjc z Akademije in dr. Renata Karba za Umanotero. Akademik Niko Grafenauer je bil organizator dvodnevnega simpozija Humanizem in humanistika. O današnjem dojemanju humanizma oziroma vsega tistega, kar zajema pojem humanitas, je spregovorilo kar 28 vrhunskih slovenskih intelektualcev. Pod okriljem IV. razreda so akademik Mitja Zupančič, svetovalka SAZU prof. dr. Hojka Kraigher in svetovalec SAZU prof. dr. Niko Torelli pripravili znanstveni posvet z naslovom Gozd in les. S posvetom je SAZU pokazala, da se zaveda pomembnosti gozda, gozdarstva in lesarstva v Sloveniji in hkrati spodbudila odgovorne državne organe, da o problematiki razmislijo in se lotijo intenzivnega reševanja gozdarske in lesarske stroke. Akademikinja Alenka Šelih in prof. dr. Katja Filipčič sta organizirali posvet Otrokove pravice v Sloveniji – 25 let po sprejemu konvencije OZN o otrokovih pravicah, na katerem so osvetlili številna vprašanja o otrokovih pravicah v današnjih razmerah, nakazane pa so bile tudi nekatere rešitve. Podrobnejše podatke o delu SAZU ter akademikinj in akademikov v lanskem in prejšnjih letih vsebujejo letopisi, ki so javno dostopni.
Med pomembne mednarodne dejavnosti sodi priprava na izmenjalni razstavni projekt Ljubljana–Budimpešta. Letos bodo slovenski slikarji razstavljali v Budimpešti in madžarski umetniki v Ljubljani. Razstava v Budimpešti bo dogodek na najvišji ravni mednarodne izmenjave, ne samo zato, ker bodo razstavljali vodilni predstavniki slovenskega modernega slikarstva, ampak tudi ker bo razstava v najprestižnejšem budimpeštanskem razstavišču Kunsthalle v središču mesta. Med najpomembnejšimi tujimi obiskovalci Akademije v letu 2014 omenimo obisk profesorja Petra Jennija, dolgoletnega vodje mednarodne kolaboracije ATLAS, ki je »kriva« za odkritje Higgsovega bozona, ter akademika Alexandra Nekipelova, nekdanjega podpredsednika Ruske akademije znanosti in dekana prestižne Moskovske ekonomske fakultete. Omeniti velja še sestanek društva slovenskih študentov in raziskovalcev VTIS, ki delujejo v tujini. Sestanek je potekal na praznik slovenske samostojnosti in enotnosti na Akademiji. Člane društva je nagovoril vodja oddelka za mednarodno dejavnost, akademik Branko Stanovnik. Ostala mednarodna dejavnost Akademije je povezana predvsem z delom mednarodne zveze akademij ALLEA, svetovalnega odbora evropskih akademij EASAC, konference podonavskih akademij DAC in Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Med naloge Akademije sodi tudi svetovanje vladni politiki. Ko je Svet za visoko šolstvo obravnaval predlog novega zakona o visokem šolstvu, smo predlagali spremembe v zvezi z uporabo tujega jezika na univerzah. V novem predlogu je tako izpuščena neživljenjska zahteva po vzporednih predavanjih v slovenščini in angleščini. Na konferenci z naslovom Slovenija 2030 – Smeri tehnološkega napredka, smeri družbenih sprememb, ki jo je organiziral in vodil predsednik Borut Pahor, smo opozorili predvsem na probleme mladih v znanosti, na pomen inovacij, ki izhajajo iz raziskav, in na probleme razdrobljenosti slovenskega raziskovalnega okolja. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar je predlagala, da bi člani SAZU razpravljali o osnutku zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Sklepe razprave, na katero smo povabili tudi člane Inženirske akademije Slovenije, smo posredovali ministrici. Na željo ministrice Alenke Smerkolj iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko smo razpravljali tudi o osnutku strategije pametne specializacije. Na prošnjo ministrice smo sestavili svetovalno telo, ki naj bi že v prvih mesecih letošnjega leta nakazalo smernice za popravke dokumenta, ki ga mora vlada sprejeti aprila 2015.
SAZU se res ne ukvarja in se ne sme ukvarjati z dnevno politiko, njena vloga pa je zagotovo ta, da nenehoma prispeva h krepitvi dostojanstva nacije in k njenemu enakopravnemu vključevanju v mednarodni prostor.
Prof. dr. Tadej Bajd je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
