Bi morala Slovenija pri uvozu kadrov gledati na narodnostno sestavo prebivalstva?

V letu dni se je v Slovenijo priselilo 106 doktorjev znanosti, 156 pa se jih je odselilo.

Objavljeno
09. marec 2018 10.53
Posodobljeno
10. marec 2018 05.00
jer*Seja sveta SDS
Suzana Kos
Suzana Kos
Ne glede na razraščajoči se nacionalistični populizem in poudarjanje pomena narodnostne strukture prebivalstva, torej ne glede na to, kaj so oziroma še bodo politične stranke zapisale v svoje volilne programe, bo Slovenija v prihodnje morala voditi proaktivno politiko priseljevanja. Torej uvažati delovno silo. In to, glede na demografske napovedi, bo treba početi veliko bolj intenzivno kot doslej.

V nekaterih blejskih hotelih za goste že skrbijo tudi delavci iz Srbije in Bolgarije. Zakaj so jih poiskali in ali so jih zaposlili za stalno, v družbi Sava Turizem ne želijo komentirati. Tudi v uspešnem tehnološkem podjetju Magneti v ljubljanskih Stegnah, ki deluje v panogi, v kateri je 90 odstotkov ponudbe v rokah kitajske konkurence, se že srečujejo s pomanjkanjem ustreznih kadrov. V svojih vrstah imajo tudi dva doktoranda iz tujine, enega iz Egipta in drugega iz Indije. »Za Indijce nasploh velja, da je 'produkcija' inženirjev na indijskih tehničnih fakultetah premajhna glede na mednarodno povpraševanje,« pravi Janez Prašnikar, profesor ljubljanske ekonomske fakultete, ki se je z indijskimi strokovnjaki srečal med drugim tudi v BiH, ob obisku tovarne higienskih izdelkov. Njen lastnik Petar Ćorluka, ki je v majhnem kraj Gruda zagnal proizvodnjo, v svoji državi ni mogel dobiti potrebnega strokovnega kadra. Pa tudi ne slovenskih, še manj pa na primer avstrijskih inženirjev. Zato je proizvodnjo, ki je temeljila na japonski tehnologiji, zagnal z indijskimi strokovnjaki. Izbrali so jih na mednarodnem razpisu, s katerim so Bosanci iskali visoko usposobljene kadre. Iz Indije se je nanj prijavilo več kot sto kandidatov, pogovore z njimi pa so pred izborom opravili kar prek skypa. To je le nekaj primerov, ki bodo v prihodnje najverjetneje postali bolj pravilo kot izjema.

Demografska gibanja bodo spremenila Slovenijo

Da politične stranke še niso povsem doumele težav, ki so pred slovensko družbo, nazorno kažeta dva primera. Prvi je odgovor Liste Marjana Šarca, kjer se jim, ko vprašamo glede (ne)naklonjenosti do uvoza delovne sile, zdi osrednji problem izseljevanje in ne staranje prebivalstva. »Problem v Sloveniji je prevelik odliv kvalificirane delovne sile v tujino. Naša država jih izobrazi, potem pa odidejo boljšim razmeram naproti. Najprej je treba urediti to področje, potem pa tam, kjer res ne gre drugače, premišljeno pridobivati kadre, ne kar vsevprek,« pravijo v stranki, ki so ji po javnomnenjskih anketah volilne zvezde trenutno najbolj naklonjene.

Drug primer je Desus Karla Erjavca. Njen pogled v prihodnost je omejen predvsem s strankino tradicionalno volilno bazo, je razbrati iz izhodišč volilnega programa, v katerem osrednje mesto zavzemajo ukrepi za izboljšanje položaja upokojencev.

A ena najbolj resnih težav naše družbe je staranje prebivalstva oziroma posledice, ki jih to prinaša. Demografska gibanja, nizka rodnost pa tudi izseljevanje bodo namreč povzročili pomanjkanje domače delovne sile in na drugi strani zahtevali večji uvoz kadrov iz tujine. Zlasti iz manj razvitih držav.

V času gospodarske rasti se je že vsako tretje podjetje srečalo s težavami pri iskanju kadrov. Tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Banka Slovenije sta že opozorila, da je nujno ustvariti razmere za priseljevanje delovne sile in zmanjšanje odseljevanja (zlasti visoko izobraženega) kadra. Prav pomanjkanje delovne sile bo v prihodnje namreč eden glavnih izzivov ohranjanja visoke gospodarske rasti.

»In ker gospodarstvo vse težje najde ustrezne kadre, izobraževalnega sistema pa ni mogoče hitro prilagoditi novim potrebam, je nujna proaktivna politika priseljevanja in odpiranje meja za deficitarne kadre iz tujine,« povzema Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov. Ta teden so po pogovorih z vrsto predstavnikov političnih strank predstavili niz predlogov za »prodorno Slovenijo«, ki bi jih morala po mnenju gospodarstvenikov nova vlada v dobro gospodarstva in prebivalcev sprejeti zelo hitro. Razmisliti je treba o sprostitvi omejitev za deficitarne kadre iz tujine. »Vrata je treba odpreti tistim, ki jih podjetja ta hip najbolj potrebujejo. To je v interesu vseh. Več ko bomo zaslužili, več bomo lahko delili. Začeti bi morali proaktivne promocijske akcije za privabljanje strokovnih in visoko strokovnih kadrov iz tujine, zlasti tistih iz skupine poklicev prihodnosti, po avstrijskem vzoru na primer tudi s pomočjo oglaševanja v medijih. Sosedje ponujajo v Avstriji službe za različne profile, zraven pa dajo še kaj brezplačno, denimo tečaje nemščine,« razlaga Novković.


Za isti bruto v tujini precej višja neto plača

Vrzel med domačo ponudbo kadrov in povpraševanjem po delovni sili bo torej treba zapolniti. Države jugovzhodne Evrope so sicer slovenski naravni kadrovski bazen, a ta po ocenah gospodarstvenikov ne bo dovolj. Treba bo delovati širše, tudi na vzhodnem Balkanu, v Ukrajini, Rusiji, Indiji, Severni Afriki. Pri kadrovski politiki bi se morali začeti obnašati kot razvita država, načrtno privabljati visoko strokovne kadre, sofinancirati učenje slovenščine in angleščine, manj pa nemščine, da nam kadri nato ne bi pobegnili proti severu. Četudi bodo naše fakultete čez pet let izobrazile bistveno več inženirjev, so v Klubu slovenskih podjetnikov prepričani, da jih bo skoraj zagotovo še več odšlo iz Slovenije kot danes, saj imajo razvite države podobne demografske težave, a hkrati boljšo »brain import politiko« (politiko uvoza možganov). Imajo pa marsikje tudi drugačno politiko obdavčitve plač in zaposleni ob istem bruto znesku delodajalca v svoj žep dobijo precej več. V Avstriji na primer visoko izobraženi kader dobi od dobrih tristo pa celo do šeststo evrov višjo neto plačo kot v Sloveniji, kakor kaže graf Zakaj nam uhajajo strokovnjaki. Podobno je tudi drugje. Kot je ob odhodu iz družbe priznal nekdanji prvi mož Leka Vojmir Urlep – vodil jo je deset let –, bi bila njegova neto plača ob enakem bruto znesku v Švici zaradi nižjih davščin višja za vsaj četrtino.

Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva starejša od 65 let

Po demografskih napovedih se bo v prihodnjih desetih letih število državljanov, starejših od 60 let, povečalo kar za sto tisoč. Slovenija se torej sooča z demografskimi spremembami, ki zahtevajo prilagajanje celotne družbe. Ob povečevanju števila starejših se namreč zmanjšuje delež prebivalstva v starostni skupini od 20 do 64 let, ki je glavni vir ponudbe delovne sile. Po projekciji se samo število prebivalcev v Sloveniji v prihodnje ne bo bistveno spreminjalo, se bo pa močno povečal delež starejših od 65 let. Leta 2060 bo delež znašal že skoraj 30 odstotkov vseh prebivalcev, je razvidno iz grafa o pričakovanem demografskem stanju.

Demografske spremembe z zmanjševanjem razpoložljivega obsega in staranjem domače delovne sile vse bolj vplivajo na trg dela. Demografska gibanja še pred petimi leti, predvsem zaradi priseljevanja, niso pomembno vplivala na razpoložljivost delovne sile, zdaj pa se zadeve že spreminjajo. »V času krize zaradi skromnega povpraševanja po delavcih in večjega števila brezposelnih manjša razpoložljivost delovne sile še ni omejevalno vplivala na rast zaposlenosti ali produktivnosti, opazneje pa se bo to poznalo ob nadaljevanju okrevanja gospodarstva v prihodnjih letih. Zaradi vse starejšega prebivalstva je vsako leto manj primernih za delo, v povprečju za okoli osem tisoč ljudi, v naslednjih letih bi lahko bila ta številka še višja,« napovedujejo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj.

SDS bi težave reševala z vračanjem izseljenih Slovencev

Ob staranju prebivalstva se Slovenija sooča tudi z nizko rodnostjo. Zdaj statistika kaže, da je stopnja rodnosti 1,5 otroka na mamo, za ohranitev nacije pa bi potrebovali 2,1 rojenega otroka na mamo v rodni dobi. Prvak SDS Janez Janša je ta teden opozoril na težave z nataliteto, ki bi jih po njegovih besedah nekateri želeli reševati z nenadzorovanimi migracijami, saj jih zanima zgolj število, ne pa tudi narodnostna sestava prebivalstva. »Nihče med nami ne nastopa z ekstremnih nacionalističnih pozicij, spoštujemo različnost, vendar je problem staranja prebivalstva – Slovenija se na tem področju uvršča na deveto mesto na svetu – treba reševati z vabilom Slovencem po svetu, ki so v materialni stiski, da se vrnejo,« je dejal Janša na srečanju političnih somišljenikov v Celju.

Slovenija se sooča tudi z begom možganov. Med odseljenimi državljani je polovica mlajših od 40 let. Iz Slovenije se je po zadnjih objavljenih podatkih statističnega urada v letu 2016 izselilo 15.572 prebivalcev, dobrih tisoč več pa se jih je v Slovenijo priselilo. Vsak četrti, ki je domovino zapustil, je imel višje- ali visokošolsko izobrazbo, več kot polovica izseljenih je imela srednješolsko izobrazbo, preostali nižjo. Državna statistika sicer ugotavlja, da je izobrazbena struktura priseljencev približno enaka izobrazbi ljudi, ki iz Slovenije odidejo. Je pa opazna razlika pri najvišje izobraženih kadrih – leta 2016 (podatki za lani bodo objavljeni šele konec leta) se je namreč v Slovenijo priselilo 106 doktorjev znanosti, iz države pa jih je odšlo kar 156. Najpogostejši namen priselitve je bila zaposlitev.

Med priseljenimi po številu trenutno močno vodijo državljani BiH (4974), Srbije (1881) in Kosova (1499). Iz tako imenovanih nebalkanskih virov priseljevanja je vodilna Azija (478), iz Afrike pa se je v Slovenijo leta 2016 priselilo 98 ljudi.

»Vsak, ki pride k nam, se mora prilagoditi našemu načinu življenja, tako kot se moramo tudi mi, če gremo v tujino, in to ni nujno zahod. Če je ta kriterij izpolnjen, potem nobena država sama po sebi ne more biti izločena,« so prepričani v Listi Marjana Šarca.

V SD poudarjajo, da je pomembna primarna zaščita slovenskih državljanov. Zato zagovarjajo sistem, v katerem se z regulacijo trga dela zagotavlja zaposlovanje naših državljanov, ki niso pripravljeni delati za manjše plačilo, kot bi mogoče to storili tujci. Tako, razlagajo v SD, se hkrati izvaja pritisk na delodajalce.

V NSi se zavedajo, da se slovenska (in tudi evropska) družba stara. Za vzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema, potrebe gospodarstva po delovni sili ter ohranitev sedanjega življenjskega standarda bomo potrebovali dovolj delovne sile. Najbliže za rešitev pomanjkanja na trgu dela jim je avstralski sistem, ki ne odpira vrat vsem, temveč zgolj tistim, ki jih kot družba potrebujejo in imajo zanje delovna mesta. Za Slovenijo, še opozarjajo v NSi, je nujna natančno opredeljena in načrtna migrantska politika. V drugih strankah v volilnih programih tega vprašanja še niso podrobneje razdelali in tudi niso odgovorili na vprašanja, povezana z izzivi, ki jih prinašata staranje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile. V odsotnosti premišljene aktivne politike priseljevanja v državi je očitno lažje, da se politični vrh raje ukvarja s posamičnimi medijsko razvpitimi primeri težav priseljencev, če pač presodi, da bi mu to prineslo več političnih točk, in ne s potrebnimi sistemskimi predlogi za zapolnitev vrzeli, ki se obetajo na trgu dela.