Bil bi zelo presenečen, če bi Sloveniji še vedno napovedovali zgolj ničelno rast

Chakrabarti: Če bi bil Slovenec in bi premišljeval o prihodnosti svojih otrok, bi ugotovil, da jim jo laže zagotovi gopodarstvo.

Objavljeno
05. september 2014 18.05
Strateški forum
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je znova odprla svojo pisarno v Ljubljani, o njenih načrtih pa smo se ob robu blejskega strateškega foruma pogovarjali s predsednikom Sumo Chakrabartijem. Nekdanji visoki uslužbenec britanske vlade (rojen l. 1959 v zahodni Bengaliji v Indiji) se je razveselil podatkov o višji gospodarski rasti Slovenije, pravi pa, da imamo potencial za še višjo rast, ki bi jo omogočile privatizacije.

Slovenija je prva država, kjer je EBRD pred leti zaprla, zdaj pa spet odprla svojo pisarno. Je naša država »poseben primer«? Je položaj pri nas tako resen, da ste morali kot banka za obnovo in razvoj znova priti k nam?

Če pogledate, kje je bila Slovenija pred petimi, šestimi, sedmimi leti: tedaj so bila pričakovanja, da boste šli v dobro smer in da vaš razvoj ne bo zahteval podpore EBRD. A stvari so se spremenile. Gospodarstvo, podjetja in banke so zašli v resne težave, zato so nas pozvali, da se znova angažiramo pri vas. Spomnim se pogovora na Bledu pred dvema letoma, ko sem se z vašo tedanjo vlado pogovarjal o potrebi, da EBRD poveča svoje naložbe pri vas. Nato smo se pred letom dni odločili - da če hočemo spet dobro opraviti posle v Sloveniji, moramo pač znova pri vas odpreti svojo pisarno. To smo tudi storili in oblikovali svojo ekipo.

Obenem ste redefinirali svojo strategijo za Slovenijo. Vaše prednostne naloge so prestrukturiranje podjetij, stabilizacija finančnega sektorja in osredotočenje na »zeleno« energijo. Zakaj ste izbrali te prioritete?

Težave finančnega sektorja, bank in podjetij so bile pri vas med sabo tesno prepletene. Imamo veliko izkušenj tudi iz drugih držav, kako očistiti banke, imamo veliko izkušenj, kako prestrukturirati podjetja, in imamo veliko izkušenj s privatizacijami na obeh področjih. Zato se zdi povsem normalno, da se osredotočimo na finančno in podjetniško prestrukturiranje. Kar zadeva zeleno oziroma trajnostno naravnano energijo, pa je to področje, kjer je EBRD zelo navzoča v drugih državah. Po našem mnenju imate v Sloveniji velike potrebe na tem področju in pri vas se s tem strinjate. Zato bomo k vam prinesli znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili pri projektih v drugih državah.

Ko že govorimo o zeleni energiji: kako pa v tem kontekstu vidite kontroverzni projekt Teš 6, ki je prav tako podprt s posojili EBRD?

V primeru Teš 6 bomo še naprej zelo iskreno in odkrito odgovarjali na vsa vprašanja. Pregledujemo nastale razmere in imamo zelo odprt in pregleden dialog z vsemi igralci in bomo to še naprej počeli. Ta veliki infrastrukturni projekt je sicer zelo pomemben za vašo državo. V času, ko smo ta projekt odobrili, je bila to najcenejša možnost za vašo državo, z zamenjavo vse tehnologije pa je to tudi najučinkovitejši blok, kar je bilo zgrajenih. Še vedno mislimo, da je to projekt, sposoben življenja - seveda pa se ga presoja tudi z vidika krize in nižjih stroškov za energijo. Pri tem projektu moramo upoštevati tudi njegovo dolgoročnost in življenjsko dobo 30 let. Pričakujemo, da bo z okrevanjem vašega gospodarstva tudi Teš 6 pripravljen, da prispeva svoje.

Ste lahko kaj bolj konkretni, v katere projekte pri nas nameravate vlagati?

Težko sem bolj konkreten, saj vam ne morem našteti imen podjetij ali bank, ker bodo to zasebne naložbe in gre za poslovno skrivnost. Lahko pa pričakujete več učinkovitih prestrukturiranj in privatizacij, kjer bomo zraven tudi mi. Zanimajo pa nas še infrastrukturni projekti v več sektorjih. Tudi pri prestrukturiranju podjetij bomo pokrili širok nabor področij. Z javnim sektorjem žal ne delamo prav veliko.

Če smo povsem konkretni: bi bili v EBRD pripravljeni sofinancirati drugi tir do Luke Koper?

Gre za primer, ki bi ga morali še bolje razumeti. Primer koprske železniške proge smo že izpostavili, a ga še nismo ovrednotili, tako da bi videli, ali to bolj ustreza nam ali komu drugemu. Zdi pa se, da taka naložba bolj ustreza Evropski investicijski banki (EIB). Infrastrukturni projekti, ki jih mi financiramo, ponavadi vključujejo udeležbo zasebnega sektorja, tako da bi lažje našli rešitev za Luko Koper kot pa za gradnjo železnic.

V EBRD ste maja predstavili svoje zadnje napovedi gospodarske rasti in Sloveniji za letos napovedali zgolj ničelno gospodarsko rast – prejšnji teden pa je naš državni statistični urad objavil, da smo v prvem polletju imeli kar 2,5-odstotno rast. Ali vas v EBRD kaj preseneča taka izračunana gospodarska dinamika pri nas?

Te vaše nove številke me zelo razveseljujejo – nič mi ne prinese več veselja, kot če je realnost boljša od naših napovedi. V EBRD bomo svojo novo napoved objavili v tednu ali dveh. Ne vem še, kakšna bo, bi bil pa zelo presenečen, če bi EBRD za Slovenijo letos še naprej predvidevala ničelno rast. Prvo poletje je bilo dobro in pričakujem pozitivne številke za Slovenijo. Razlogi za to so zelo jasni: vlada je uvedla reforme v bančnem in podjetniškem sektorju, to je zelo izboljšalo klimo za naložbe in s tem je rast v Sloveniji znova mogoča. Ob tem, da ima Slovenija potencial za še hitrejšo rast. Vprašanje je le, ali je mogoče narediti velike spremembe – privatizacijo itd. –, ki bi omogočile to hitrejšo rast.

Sestali ste se že z nekaterimi predstavniki nove oblasti, mandatarjem Mirom Cerarjem in predlaganim novim finančnim ministrom Dušanom Mramorjem. Ste se pogovarjali, kako boste sodelovali?

Srečal sem se tako s predsednico vlade v odstopu Alenko Bratušek kot tudi mandatarjem Cerarjem in ekipo finančnega ministrstva, vključno z gospodom Mramorjem. Imeli smo zelo dober pogovor, ki je zelo jasno pokazal, da bo nova vlada pri gospodarskih usmeritvah Slovenije uporabljala enak pristop kot odhajajoča. To pa pomeni premik k ekonomiji, ki bo bolj usmerjena v zasebni sektor, prestrukturiranja in privatizacije. V EBRD to močno podpiramo in za nas in druge investitorje so to zelo dobre novice.

Ste ustvarili dobro kemijo s predstavniki nove vlade?

Izvrstno. Drug drugega nismo poznali, a smo imeli res dobra srečanja. Z novim mandatarjem sva se pogovarjala na štiri oči, srečali smo se tudi na finančnem ministrstvu in ozračje je bilo dobro in pozitivno.

No, kar zadeva privatizacije podjetij, jim del slovenske javnosti, ki časti državno lastništvo, ni naklonjen, nekateri se bojijo, da bodo prinesle odpuščanja. Kako bi vi odgovorili ljudem, ki dvomijo, da je privatizacija državne lastnine ustrezna rešitev za Slovenijo?

To je naloga za EBRD, a tudi naloga za vlado, ki je dobila lepo večino v parlamentu – da pojasni, da je privatizacija lahko uspešna, in predstavi primere, ko je preobrazila gospodarstvo. Pri vsaki gospodarski spremembi so stroški in koristi. A če bi pri vas nadaljevali z zdajšnjim gospodarskim modelom, v katerem zelo prevladuje država, je zelo malo verjetno, da bi to Sloveniji dolgoročno pomagalo k višji gospodarski rasti. Če bi bil državljan Slovenije in bi premišljeval o svojih otrocih in njihovih dolgoročnih možnostih, bi ugotovil, da jim prihodnost lažje zagotovi gospodarstvo, kjer ima večji delež zasebno gospodarstvo, ne država.

Zadnja transakcija, ki je v Sloveniji burila duhove, je bila prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Kot je znano, je EBRD to prodajo močno podpirala. Si lahko slovensko gospodarstvo od te prodaje obeta kakšne koristi?

Absolutno, seveda pričakujemo koristi od tega. Z vključitvijo Agrokorja lahko ta sektor znatno okrepimo. Mi imamo svoj lastniški delež tudi v Agrokorju in smo se zelo zavzemali za to transakcijo. Z njo bomo lahko oblikovali regionalnega šampiona v prehranski trgovini na drobno. S tem bo tudi Mercator lahko opravil potrebno prestrukturiranje, ki ga sicer sam ne bi bil sposoben doseči brez dodatnega kapitala zdajšnjega novega lastnika. Spremembe bodo sistematično uvedene in ne bodo prizadele Mercatorjevih dobaviteljev.

Res? Prav to je bil največji očitek in strah na slovenski strani.

Prav nasprotno, slovenski dobavitelji bodo imeli zdaj v regiji na voljo večji trg – in to je za Slovenijo na splošno zelo pozitiven razvoj dogodkov.

Glede na to, da EBRD zanima prestrukturiranje podjetij – bi bili, ob ustrezni spremembi zakona, pripravljeni vstopiti v lastniško strukturo DUTB, naše slabe banke?

O tem se moramo še pogovoriti z DUTB in drugimi, o prihodnosti ne bi radi govorili na ravni hipotez. Bi pa morali še prej spremeniti zakon, kot omenjate. O tem se bomo pogovarjali šele, ko bo zakon spremenjen. Tudi za DUTB je zelo pomembno, da pritegne zasebne investitorje in zgradi neke reference.

Imamo seznam 15 podjetij, namenjenih prodaji in privatizaciji, ki ga je sprejel še prejšnji parlament. Dve od njih sta že prodani, za zdaj pa je najdlje privatizacija Aerodroma Ljubljana, Telekoma in NKBM. Kako vi vidite to prodajo?

Proces poteka zelo pregledno in profesionalno. Vsako politično vpletanje v prodajo je precej zaskrbljujoče. Pričakovali bi, da se bo prodaja nadaljevala in da ne bo prekinjena, saj je za Slovenijo pomembno, da spet postane privlačna država za neposredne tuje naložbe. Poleg tega Slovenija potrebuje lastniški kapital, kar je zelo pomembno, da se stvari premaknejo naprej.

Na katere ovire pa največkrat naletite v Sloveniji?

V primerjavi s pred dvema ali tremi leti jih ni več. Soglasje odhajajoče in nove vlade kaže, da naj bi gospodarska strategija ostala enaka. Največja ovira, ne za nas, temveč za Slovenijo, je, kako pritegniti najbolj talentirane Slovence, ki živijo na tujem, da se vrnejo v domovino. V podjetjih, kjer smo udeleženi, vidimo, da se iz tujine vračajo zelo dobri menedžerji, glavna ovira pa so plače – in tega ni mogoče hitro rešiti v državnih podjetjih, kjer gredo plače iz proračuna. Slovenija bo to morala rešiti, saj v podjetjih potrebuje najboljše menedžerje. Pomembna ovira je bila včasih miselna naravnanost nekaterih slovenskih politikov glede tujih investitorjev. Gospodarstvo, ki je veliko kot slovensko, se zelo težko spremeni in preoblikuje za rast, če ni bolj odprto za tuje naložbe. Tu na Bledu in strateškem forumu lahko vidite ljudi iz Perzijskega zaliva, Kitajske, Indije in tudi veliko Slovencev, ki želijo vaše gospodarstvo odpreti navzven in pritegniti investitorje. To je dobra novica. Pomembno pa je, da ni političnega vpletanja v naložbe itd. Včeraj sta mi prihajajoči premier in predlagani minister za finance povedala, da želita postopke, ki bodo povsem nepristranski in brez vpletanja politike in da se želita distancirati od takega ravnanja.

Ozrimo se še na banke. Prva na seznamu za prodajo je NKBM, ki je v popolni državni lasti. Ste v EBRD zainteresirani za nakup manjšega deleža v njej?

V postopkih privatizacije smo vedno pripravljeni podpreti tiste investitorje, ki potrebujejo našo soudeležbo. Tudi v tem primeru je tako. Če bo naša udeležba potrebna, bomo prispevali [dodatni kapital]. Tu ne gre le za NKBM, temveč tudi za druge postopke privatizacije. Za nas je pomembno, da bo za to prodajo dovolj zanimanja in da bodo potencialni investitorji zainteresirani za našo soudeležbo.

V EBRD dobro poznate tudi našo največjo banko, NLB, skoraj 5-odstoten delež v njej ste prodali julija 2008. Ali kaj razmišljate, da bi se lastniško vrnili v NLB?

To je vprašanje za vašo vlado, ki bo odločala o privatizaciji banke. Glede na sprejeti program prestrukturiranja in podeljeno državno pomoč bi ta banka morala biti privatizirana. In spet: če bo kakšna potreba po našem sodelovanju, bomo to naložbo z veseljem proučili. Enako velja v vseh primerih (NKBM, NLB, Abanka): če bo sprejeta formalna odločitev o privatizaciji, bomo seveda zainteresirani, da bi sodelovali pri teh procesih. Imamo reference iz drugih držav, kjer smo bili vključeni v take projekte. Smo neke vrste »naravni vir«, da pomagamo pri teh zadevah.

Koliko denarja/kapitala pa je EBRD pripravljena vložiti v Sloveniji, recimo v prihodnjih petih letih?

Ne delamo takih napovedi, saj je to odvisno od tega, koliko poslov bo izpeljanih. Drugače pa nimamo problemov s kapitalom in imamo veliko manevrskega prostora. Upam, da bomo povečali obseg poslov v prihodnjih dveh letih. Naše ekipe prej ni bilo pri vas, letos pa smo izpeljali tri posle, lani enega ali dva, leto prej pa nič. Gremo torej v pravo smer. A če se bodo izvajali programi prestrukturiranja in privatizacije, lahko že prihodnje leto pričakujemo precej večje številke. Nimamo pa nobenega številčno postavljenega cilja, niti omejitev.

Ste si pri nas postavili kakšen časovni cilj?

Nobenega, le do maja 2016, ko bo letno zasedanje EBRD v Londonu, bi si želel, da bi dosegli viden napredek pri ciljih, o katerih sem govoril, torej pri prestrukturiranju podjetij in privatizacijah – da bi lahko na tem srečanju predstavili primer Slovenije. To je pot, ki bo trajala nekaj manj kot dve leti. Zato je potrebna ekipa, ki bo pravočasno speljala vse projekte.

Marca lani sem v komentarju o vrnitvi EBRD v Slovenijo zapisal, da je to za nas neke vrste poraz, ker s tem priznavamo, da smo zaradi neuspešnih politik v preteklosti postali država v razvoju, ki potrebuje pomoč razvojne inštitucije, kot je vaša. Se strinjate z mojim poudarkom?

Videti EBRD kot simbol zmage ali poraza verjetno ni najboljši način za pogled na našo inštitucijo. Mi smo tu, ko država potrebuje našo pomoč. Res je bila Slovenija pred nekaj leti videti kot država, ki je ne bo več potrebovala. A Slovenija tu ni izjema. Imamo še druge države, ki jih je prizadela kriza v evrskem območju, in se zdaj vanje vračamo in jim pomagamo. Recimo na Cipru prej nismo nikoli delovali, zdaj pa v to državo za omejen čas širimo svoje operacije. Tudi Poljska, ki je kar razvita država, si želi, da delujemo pri njih, in tam imamo veliko zelo dobrih projektov. Zato naše prisotnosti ne bi smeli obravnavati kot zmago ali poraz, temveč kot simbol potrebe in podpore, ki jo ponujamo. In našega zaupanja, da bodo vaše reforme še pospešile naš angažma.

No, zdaj verjetno potrebujete zgodbo o uspehu, s katero bi spodbudili vašo dejavnost. Katero podjetje/banka bi to lahko bilo?

(smeh) Se pa ne predate. Ne bom govoril o posameznih podjetjih. Lahko pa vam zagotovim, da »cevovod« naših projektov raste in je močnejši, kot je bil pred nekaj meseci. Veliko pa bo zdaj odvisno od odločitev, ki nam bodo omogočile izpeljati posamezne projekte.

Verjetno čakate na ime našega novega gospodarskega ministra, ki bo ob finančnem vaš glavni sogovornik.

Več ministrov bo pomembnih, mandatar in predlagani finančni minister bosta ključna, seveda pa bomo počakali tudi na novega gospodarskega ministra.

Kako pa komentirate gospodarske razmere v Uniji in evrskem območju? Več znakov je, da sta v čedalje slabši kondiciji. Kot vidimo, je Italija spet v recesiji, pa tudi rast v Nemčiji se je močno upočasnila.

Ti znaki res zbujajo skrbi, je pa še nekaj drugih držav, kot na primer Slovenija, ki so v prvih šestih mesecih zelo dobro rasle. Res so največje evrske države zdaj v težavah, a po drugi strani ne govorimo toliko o uspehih v Španiji, Irski, Portugalski in tudi Grčiji, državah, ki so začele pozitiven preobrat svojih gospodarstev. Povsem očitno pa potrebujemo višjo rast v Italiji, Nemčiji in Franciji. Lahko le upam, da se bo preobrat pri njih zgodil prihodnje leto, zdajšnji položaj pri njih pa ni dober in skrbi nas tudi povratni učinek na manjše evrske države.

Skrbi pa tudi vojna, ki plamti na vzhodu Ukrajine. Kako gledate nanjo z vidika inštitucije, ki posluje v obeh državah, Ukrajini in Rusiji, in tudi širše, v regiji, ki je prizadeta zaradi tega konflikta?

Vsaj kar zadeva EBRD, imamo zdaj v Ukrajini zelo pozitivno zgodbo. Prej smo zmanjševali svojo navzočnost v Ukrajini, zaradi zelo slabih politik in strašne korupcije sploh nismo mogli imeti dobrih projektov. Položaj se je spremenil z novo vlado, ki vodi veliko boljšo politiko, sprožili so protikorupcijsko pobudo, zato smo povečali obseg projektov, tudi v javnem sektorju, in bomo tam ustvarili za 900 milijonov evrov naložb, kar je velik porast v primerjavi s prejšnjimi leti. A položaj na vzhodu Ukrajine nas zelo skrbi in tam seveda nimamo nikakršnih operacij. Gledano širše, gre Ukrajina v pravo smer. Kar zadeva Rusijo, nam je odbor EBRD konec julija dal navodilo, da ne želi več novih projektov v tej državi. Za zdaj so razmere take. To ni komentar o naših projektih v Rusiji, to je komentar na geopolitične razmere.

EBRD ima sicer v svojem imenu pridevnik »evropska«, a zdaj posluje tudi daleč zunaj evropskih meja, recimo v Mongoliji, Libiji, Tuniziji, Kazahstanu in drugih azijskih naslednicah Sovjetske zveze. Kako pristopate v tako različne države?

Rad rečem, da smo globalna banka z evropskim srcem. Že od prvega dne so naš največji delničar ZDA, tudi Japonska je velika delničarka. Naši delničarji so torej vseskozi zelo mednarodni. Od samega začetka smo naslednice SZ obravnavali kot države, kjer izvajamo svoje operacije. Res pa je, da v nasprotju z drugimi regionalnimi bankami zdaj delujemo v več regijah. Delujemo v severni Afriki, vzhodni Evropi, Turčiji, pa tudi v osrednji Aziji. Navzoči smo torej od Casablance do Vladivostoka. To je veliko priznanje za naše zaposlene in poslovni model. To, kar smo naredili, ni običajno in naši delničarji pravijo, da nihče drug ne more opraviti takega dela, s projekti v javnem, večinoma pa v zasebnem sektorju. Naše veščine so povsod zaželene. In to je dobra novica za banko in za Evropo, ki ima banko s sedežem v Evropi in opravlja tako dobro delo. Temu bi morali zaploskati – če uporabim vaše besede, je to zmaga in ne poraz. (smeh)