BiH je politični bolnik brez možnosti ozdravitve

Bil je ljubljenec mednarodne politike, ker je v njihovih očeh veljal za reformatorja. Na začetku je podprl prenos pristojnosti z Republike Srbske na Bosno in Hercegovino, danes temu nasprotuje. Tako se je končalo »ljubezensko razmerje«; zapečatili so ga Američani z njegovo uvrstitvijo na črni seznam. Še vedno je ­najmočnejši politik v tej entiteti. Ljudje radi gledajo, kako udari s pestjo po mizi.

Se strinjate z ugotovitvijo, da se tam, kjer se konča logika, začne Bosna in ­Hercegovina?

To je briljantna misel našega pisatelja Iva Andrića. Zgodovina je to pokazala. BiH je globoko razdeljena družba. V svetu mnogi govorijo, da je propadla država, ne glede na obsežno intervencijo, finančno in vojaško, zlasti pa politično. BiH je politični bolnik brez možnosti ozdravitve. Nekdo se je odločil, da bo Bosno kot sinonim Jugoslavije v malem pustil pri življenju. Najpomembnejši je mir, in kot lahko vidite, s tem nimamo težav, vsi drugi elementi, pomembni za razvoj države, pa ne delujejo. Andrić je govoril o zgodovinskem sovraštvu med narodi. To ni izginilo zaradi poskusa, da bi iz treh narodov naredili enega, bosanski narod. Gre za koncept na podlagi raznih teorij o gradnji države in narodov, po katerem v postkonfliktnih družbah delujejo zahodne države. Nosilci teh zamisli težko priznajo, da niso bile uspešne. V vsakem primeru je BiH mednarodni protektorat, kjer še vedno sedi visoki predstavnik za BiH, v nekaterih njenih strukturah je pomemben mednarodni vpliv, tretjerazredni diplomati pa vadijo v BiH in se pripravljajo za druga krizna žarišča.

Ste še vedno prepričani, da Bosna kot država ne more preživeti?

Ali sem ali ne, to ne bo ne koristilo ne škodilo BiH. To vidi vsak resni analitik. Mednarodni skupnosti niti z obsežno finančno in vojaško ter politično operacijo ni uspelo iz Bosne narediti uspešne države. Za reprizo ni mednarodnega interesa. BiH mora zaradi ohranitve miru nekako delovati. Samostojno lahko v njej deluje le Republika Srbska, glede na njeno oblast in institucije ter ozemeljsko celovitost – kljub distriktu Brčko. Republika Srbska nima takšnih težav kot Federacija BiH, ki je v stalni blokadi zaradi hrvaško-bošnjaškega problema. Država deluje pod mednarodnim pritiskom, takoj ko ta pritisk oslabi, ni več odločanja. Smo celo v položaju, ko tudi intervencije mednarodne skupnosti v državnih institucijah niso uspešne.

Bosna bi lahko delovala, če bi bil uveljavljen izvirni daytonski sporazum in če bi bila skupnost držav, v kateri bi bil vsak narod dominanten na določenem prostoru, na ravni BiH pa bi se dogovorili za nekatere skupne funkcije. BiH je ime brez celovitega ozemlja, po ustavi pa je sestavljena iz dveh entitet in treh konstitutivnih narodov. Imam srečo ali nesrečo, da sem o tem spregovoril prvi, kar je bilo bogokletno. Ko smo opozarjali na zamaskirane ženske v Sarajevu, so nam očitali nacionalizem. Ko je o tem govoril avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, je to bilo demokratično dejanje. Mi živimo tukaj, več vidimo in vemo. Ob tem se postavlja zdravorazumsko vprašanje: če ni mogla preživeti Jugoslavija, po kakšni logiki lahko preživi Bosna?

Pogosto se sklicujete na daytonski sporazum. Kako gre v ta kontekst vaše zavzemanje za referendum o samostojnosti Republike Srbske, ki ni predvidena z ustavo BiH ali dovoljena z daytonskim sporazumom?

Tudi ni prepovedana. Če bi kdo hotel prepovedati možnost odcepitve entitet, bi to zapisal. Referendum je neodtujljiva pravica narodov. V Švici so vsak teden, pa iz tega nihče ne dela cirkusa. Globalni igralci na zahodu niso proti referendumu v BiH, temveč proti njegovim rezultatom. Nekega dne ga ne bodo mogli prepovedati. Nisem idealist, vendar je že veliko zgodovinskih prepovedi padlo. Ta hip ni dovoljen referendum v Kataloniji, o referendumu o neodvisnosti znova razmišljajo na Škotskem ...

Ali ni za samostojnost potrebno soglasje vseh političnih akterjev v Republiki Srbski, tudi vaših političnih nasprotnikov iz SDS, ki so proti odcepitvi?

Srbska demokratska stranka se je predala in izdala idejo Republike Srbske. Ta hip ni prednostno vprašanje samostojnosti. Ko sem prišel na ta pogovor, nisem razmišljal o samostojnosti. Je pa to tema, ki živi v narodu. SDS deluje pod vplivom zahodnih sil, kar lahko dokažemo. Čeprav je organizirala ljudi za obrambo in tako ustvarila Republiko Srbsko, so v njeno vodstvo prišli ljudje z drugačnimi pogledi. Zato je tudi ta nekdanja vladajoča stranka postala marginalna, podpira jo le okoli deset odstotkov prebivalcev. Mojo Zvezo neodvisnih socialdemokratov [ SNSD] leto pred volitvami podpira 37 odstotkov prebivalcev. To je najboljši odgovor. Razumem, da je za takšne odločitve potreben konsenz, vendar bodo nekega dne morda tudi v vodstvo SDS prišli drugi ljudje. Spremenijo se lahko tudi mednarodne razmere. Neumno bi bilo, da bi Republika Srbska pritegnila nase mračne sile in postala poligon za dokazovanje, kdo je močnejši. Svet naj se raje ukvarja s Krimom in Katalonijo, mi pa se bomo raje držali ob strani. Morda nam bodo te prakse pomagale v prihodnosti.

Zakaj referendumska odločitev o dnevu državnosti Republike Srbske še ni objavljena v uradnem listu?

To je objavljeno. Tukaj imamo poseben način sprejemanja odločitev v parlamentu, narodni skupščini in svetu narodov. Slednji ima pravico veta. Vsaka poslanska skupina treh konstitutivnih narodov lahko vloži veto na odločitev narodne skupščine. V primeru veta je za reševanje pristojno ustavno sodišče. Nekateri so menili, da bi morali referendumsko odločitev objaviti takoj, čeprav ni bila pravnomočna. Ko je ustavno sodišče razsodilo, da referendumska odločitev ne posega v nacionalne pravice Bošnjakov, smo jo objavili. Če ne bi bila, ne bi bilo konec razprave. Referendum smo izpeljali, ljudje pa so na njem večinsko odločili, da je 9. januar dan republike. Kaj bi bilo, če bi nekdo Slovencem vzel dan republike?

Ali ni treba kljub temu upoštevati odločitve ustavnega sodišča?

V ustavnem sodišču sedi devet sodnikov, od tega trije tujci, ki gredo, preden se udeležijo zasedanja ustavnega sodišča, na ameriško veleposlaništvo, urad veleposlaništva EU in urad visokega predstavnika za BiH. Tam pregledajo dnevni red in sprejmejo odločitve. V ustavnem sodišču poleg treh tujcev sedijo še po dva Srba, Hrvata in Bošnjaka, odloča pa z večino petih glasov. Vse odločitve, proti katerim se upiramo, sprejemajo trije tujci in dva Bošnjaka. Potem pa od nas zahtevajo, naj spoštujemo odločitve. In tudi to jim ni bilo dovolj, nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča so razglasili še za kaznivo dejanje. Tega ni nikjer v EU ali katerikoli demokratični državi na svetu. Avtoriteto poskušajo vzpostaviti z nasiljem.

Slovenci, ki ste najbolje živeli v nekdanji Jugoslaviji, ste se borili proti temu. Niste hoteli poslušati Beograda, v BiH pa pridejo trije tujci, iz Makedonije, Moldavije in Nemčije, in nam prepovejo izbiro dneva državnosti. V Makedoniji praznujejo ilinden kot državni praznik, makedonski sodnik pa glasuje proti temu, da bi Republika Srbska praznovala pravoslavni praznik sv. Štefana kot dan državnosti. Makedonski sodnik glasuje tako, ker so mu to ukazali in ker dela kariero v mednarodnih institucijah. Zahod tega ne bi nikoli sprejel v svojih državah, od nas pa zahteva, naj spoštujemo takšne odločitve. Mi bi jih morali hvaliti, da so super, in se spraševati, zakaj niso prišli že prej. To je absurd. Zato je bila pred sedmimi ali osmimi leti EU model za rešitev številnih težav, danes pa ni več. Izginil je entuziazem, tudi v EU. Seveda so evrooptimisti, vendar je vedno več evroskeptikov. Zaradi migrantske krize je veliko držav EU postavilo ograje. Kje je tu Evropa brez meja? Kako naj verjamemo v to? Je mogoče, da so v državi, ki je na poti do sprejema v EU, ustavni sodniki tujci?

Ali to pomeni, da evropske povezave niso več prava rešitev za BiH?

Tega nisem rekel, ampak sem le poudaril, da ni več navdušenja, ker ga niti v Evropi ni več. Kljub temu poslušno izvajamo politiko, ki nas vodi v Evropo. Govorim o pojavih v BiH in Evropi.

Ima BiH drugo alternativo?

V življenju so vedno alternative. Kaj se bo zgodilo, če EU poči po šivih? Kaj bo naša alternativa? Da se pobijemo med seboj? Graditi moramo svojo državo, uveljaviti lastne interese in se boriti zanje. Ima Slovenija alternativo? Pustite te alternative. Ni problem Evropa, ki je znotraj dovolj stabilna in bo vsem zagotovila enake možnosti, tako članicam kot nam, ki naj bi postali njeni člani. Problem je Evropa, iz katere izstopa Velika Britanija, v kateri se o mnogih zadevah ni mogoče dogovoriti, v kateri tako kot BiH s sodnimi odločitvami vsiljujejo Madžarski odločitve o migrantih. Evropa ni le politično-ozemeljska, temveč tudi varnostna struktura. Te bazične zadeve so potrebne in niso sporne. Veliko naših ljudi dela v Evropi, tudi v Sloveniji, tako da jo moramo spoštovati, vendar niso več tako navdušeni nad njo, kot so bili pred desetletjem.

Zakaj ste odstopili od referenduma o sodišču in tožilstvu BiH?

BiH po ustavi nima pravice do pravosodja, niti do sodišča niti tožilstva. Te institucije so postavljene in vsiljene z odločitvami visokega predstavnika. To je neposredni poseg v mirovni sporazum in ustavo. Sodišče in tožilstvo sta se spremenila v organa, ki kreirata politični sistem s pregonom institucij in posameznikov, ki niso za bosansko idejo. Ni razloga, da bi sedanja praksa obstala. Zato smo povzdignili glas. Ko smo povedali, da to ni skladno z ustavo, so takoj sledile obtožnice. Nenehno so me spremljali in obtoževali, na koncu pa so vedno odstopili od obtožb o kriminalu in korupciji. Nikoli niso ničesar dokazali, nenehno pa grozijo. To ni problem, vendar gre za nezakonite in neustavne organe.

Ko smo hoteli razpisati referendum, je znova skočila v zrak mednarodna skupnost z argumenti, da je to protidaytonsko. To naj bi veljalo za glasovanje o sodišču in tožilstvu, ki sta protiustavna. Glavno besedo ima spet visoki predstavnik, ki nas obtožuje, nikogar pa ne zanima, tudi oblast v Sloveniji ne, kaj je res in kaj ne. Podprejo njega in ne nas. Tako je tudi v Nemčiji in drugih državah EU ali v ZDA. Ker so nas opozorili, da bodo uvedli sankcije in blokirali Republiko Srbsko, smo se odločili, da še ne bomo razpisali referenduma, nismo pa odstopili od njega.

V Bosni še niste končali preštevanja žrtev, nekateri zločinci pa so še vedno na prostosti ...

Sodišče BiH sprejema tudi zakone, ki se nanašajo na dogajanje med vojno. Vojna je seveda grozna stvar. Tisti, ki so zakrivili zločine, morajo odgovarjati za svoja dejanja. A kako naj prevzamejo odgovornost po zakonih, ki so bili sprejeti deset let po vojni? Pri sojenju Bošnjakom v BiH to sodišče izhaja iz zakonov nekdanje Jugoslavije, ki ne predvidevajo tako drastičnih kazni kot zakon, ki ga je vsilil visoki predstavnik. To so različna merila. Srbi so bili v petletnem obdobju obsojeni na več kot 1400 let zapora zaradi vojnih zločinov, Bošnjaki pa samo na 40 let. Nekega dne, ko nas ne bo več, bo nekdo na tej podlagi sklepal o resnici.

Srbi niso brez greha, vendar so zagrešili zločine tudi na drugi strani. V BiH je med vojno umrlo 29.000 Srbov in 63.000 Bošnjakov. Ni umrlo 300.000 Bošnjakov, vendar je na tej podlagi nastal stereotip o slabih Srbih. Ko to pripoveduješ, te nihče ne posluša. Srbi naj bi posilili tudi 60.000 muslimanskih žensk. Seveda so bila posilstva, vendar na vseh straneh in niti blizu te številke. Naj vsi odgovarjajo za svoja dejanja, a ne na podlagi takšnih stereotipov.

Ljudje radi gledajo, kako udari s pestjo po mizi. Foto: Borislav Zdrinja

Zavzemate se za izvirni daytonski sporazum, ki je bil mišljen kot platforma, ki se bo razvijala, saj v nasprotnem, kot je videti, država težko deluje ...

Je ta čudna zmes, ki jo je ustvaril Zahod, sploh funkcionalna? Na ravni BiH nič ne deluje, ne parlament ne svet ministrov. Ni mogoče sprejemati odločitev, ne ve se, kdo je večina in kdo manjšina. BiH upravljajo mednarodne strukture. Sedanja ameriška veleposlanica odloča, kdo bo izbran za novega predsednika sodišča. To vsi vemo. Z daytonskim sporazumom je predviden tudi mehanizem, ki določa, kako ga je mogoče spreminjati. To je mogoče s soglasjem strani, kot strani pa sta definirani Republika Srbska in Federacija BiH, in ne BiH ali mednarodna skupnost in visoki predstavnik, kakor tudi ne Hrvaška in Srbija. Nobenega dogovora ni bilo med Republiko Srbsko in Federacijo BiH, z izjemo o vojski BiH, vse so vsilili visoki predstavniki, pri čemer so zaslužili dva ali tri milijone evrov in odšli bogati iz BiH. To naj sprejmemo?! BiH nikomur več ne koristi, morda le nepopravljivim entuziastom, ki imajo vizijo o multietnični družbi. Ko rečemo, da je multietnični koncept v BiH propadel, vsi skočijo v zrak.

Moje življenje je realno. Vsak dan vstanem in grem v službo, kjer srečujem številne ljudi. Vem, kako razmišljajo in kaj delajo. Ne sovražim nikogar, niti Muslimanov oziroma Bošnjakov, kot so se preimenovali leta 1993. Z njimi sem hodil v šolo v Banjaluki, med njimi imam še danes prijatelje. Tu gre za politične koncepte. Če je nekdo mislil, da lahko Jugoslavija razpade tako, da bodo republike priznane kot države, je to v redu, vendar BiH nikoli ni bila država. BiH je vedno bila politični projekt, tudi na zasedanju Avnoja leta 1943 je bilo rečeno, da je BiH muslimanska, srbska in hrvaška. Torej nikogaršnja. Kako potem narediti državo? In potem nekdo pride sem in razlaga, da so Srbi Bosanci. Niso Bosanci. Ne bom sprejel te ideje. Sem dober pripadnik svojega naroda, nikogar ne sovražim, spoštujem druge, pustite me na miru, jaz bom pustil druge in vse bo v redu.

Se lahko Republika Srbska in Federacija BiH dogovorita o delovanju skupne države brez mednarodnega vmešavanja in prisile?

Lahko. Zakaj ne? Sprejeli smo že dogovore, a so jih razveljavili tujci, ko so jih prebrali. Naštejem lahko vsaj deset dogovorov med Republiko Srbsko in Federacijo BiH, pri katerih sem sodeloval. Banalen primer je koncept privatizacije, ki so nam ga vsilili po vojni. Pojavila se je Hypo banka in kreditirala enajst barab, da so kupile 850 podjetij. Mednarodna skupnost je podprla ta koncept z zakoni, danes pa imamo podjetja, ki ne delujejo. Ne moremo izvažati na evropski trg, ker proizvodi niso skladni z evropskimi standardi, medtem ko je naš trg odprt za evropske proizvode. V BiH smo poskusili zavarovati vsaj kmetijstvo s prepovedjo uvoza proizvodov, kot so na primer jagode, ki jih uvažamo iz Turčije, čeprav na veliko uspevajo v BiH. S Federacijo BiH smo sklenili sporazum, ko bi morali sprejeti zakon, pa so ga minirali v EU, češ da je to protekcionizem, čeprav ima podoben zakon, denimo, Norveška. Tam lahko, tukaj pa ne. Če se vmešavajo tujci, se Republika Srbska in Federacija BiH ne moreta ničesar dogovoriti.

Lahko Republika Srbska preživi sama? Lahko opešano gospodarstvo sploh pokrije stroške administracije v entiteti in koliko je proračun obremenjen z dolgovi?

Manj kot slovenski. Skupni dolg proračuna, javnih računov in podjetij znaša 54 odstotkov BDP. Javni dolg znaša 47 odstotkov BDP. S servisiranjem dolga nimamo težav. To je izmišljena zgodba, ki se je pojavila v javnosti. Republika Srbska ni niti en dan zamujala s plačilom mednarodnih obveznosti, proračun pa je ostal likviden. Skupni dolg zajema na primer kredite za gradnjo avtoceste. V Republiki Srbski ni bilo niti kilometra, prihodnje leto pa bo imela že 120 kilometrov avtoceste. Povprečna plača v Republiki Srbski znaša 425, v Srbiji pa 370 evrov. Čeprav je nizka, je višja kot v Bolgariji, ki je članica EU. Naš policist ima 500 evrov plače in jo dobi redno vsak mesec. Kljub globalni krizi nismo ostali dolžni proračunskim porabnikom. Pred leti so kmetje blokirali promet, ker niso dobili subvencij, danes jih izplačujemo brez zamud. Lani smo dosegli 3,5-odstotno gospodarsko rast, Slovenija pa 3,1-odstotno. To ni primerljivo, vendar je nam s slabšim gospodarstvom težje povišati rast kot razvitim industrijam. V Republiki Srbski ni niti ene domače banke ...

Kakšno je gospodarsko sodelovanje med Republiko Srbsko in Slovenijo?

Zelo dobro. Republika Srbska je edini iskreni partner Slovenije v BiH. Pred leti je bila v Sarajevu akcija Ne kupuj slovenskega , v Republiki Srbski pa so resna slovenska podjetja, ki uspešno delujejo. Imajo našo podporo in so naši najboljši ambasadorji, ker pripovedujejo o dobrih izkušnjah v Republiki Srbski. Slovenija je tretji ali peti največji vlagatelj v Republiki Srbski, prisotnost slovenskih podjetij in blaga je vidna na vsakem koraku.

Ste zelo kritični do visokega predstavnika za BiH. Kako pa vidite vlogo sveta za implementacijo miru v BiH?

To je vsiljen umetni organ, ki ga ni bilo v mednarodnem sporazumu. Njegove članice so izbrane zelo čudno. Med njimi ni Hrvaške in Srbije, ki sta poroka daytonskega sporazuma, članica pa je Turčija. Svet je za nas politično motiviran in ustanovljen s ciljem ukinitve slabe Republike Srbske ter unitarizacije in centralizacije BiH. Nekaj časa smo to prenašali in molčali, potem pa smo se oglasili. Svet ni upravičil svoje vloge. Iluzija, da je mogoče zunaj narediti končni model in ga prenesti v BiH, se bo pokazala za pogubno za to državo. Svet je bil ustanovljen, da je lahko visoki predstavnik sprejel odločitve, ki so bile po vojni pomembne za delovanje organov, in da je lahko kaznoval posameznike, ki so blokirali delo skupnih institucij. Po vojni je morda to imelo smisel. Nato teh pristojnosti nekaj časa niso uporabljali, potem pa sta visoka predstavnika Wolfgang Petritsch in Paddy Ashdown začela vsiljevati zakone. Namesto zakonov, ki jih lahko sprejema le parlament, sta sprejemala odločitve o zakonih.

V takšnih razmerah ni mogoče graditi sistema, od nas pa zahtevajo, da moramo imeti radi BiH. Koga je mogoče prisiliti v ljubezen do česarkoli? Ljubezen do BiH ne obstaja. V Banjaluki ne obstaja, zlasti ne med pripadniki mlade generacije, ki je bila rojena po vojni. Če igrata tekmo BiH in Srbija, vsi navijajo za Srbijo. Kdo nam lahko ukaže, naj navijamo za BiH? To je absurd. Ne zanima me, kdo igra za reprezentanco BiH v košarki, čeprav imam rad košarko. Navijam za Srbijo in spoštujem uspeh Slovenije na evropskem prvenstvu.

V dobrih odnosih ste tudi z Moskvo, ker ste doslej vedno lahko računali na rusko podporo.

Ste prepričani, da je bilo vedno tako?

Morda so bile izjeme, vendar so vas podprli v ključnih trenutkih.

Potem ne trdite tega. Niso resnične trditve, da sem trojanski konj ruske politike. Ruse cenim, ker so imeli vedno korektna stališča in so bili vedno na strani mednarodnega prava. Naj zdaj, ker nekdo v Ameriki ne mara Rusov, pljuvam po Rusiji? Spoštujem ZDA kot močno državo, spoštujem tudi EU, pravico pa imam, da spoštujem tudi Rusijo. Moskva od nas ni nikoli ničesar zahtevala, na vašem stolu pa je pogosto sedel ameriški veleposlanik in zahteval od nas, naj izpeljemo zadeve, ki so bile izjemno težko izvedljive.

Republiko Srbsko mnogi uvrščajo v ruski blok. Čeprav je res, da imajo ljudje tukaj radi Rusijo, bi najraje živeli na Zahodu. Cenimo Rusijo, ker ni podprla resolucije, ki jo je Velika Britanija vložila v varnostnem svetu, ko se je odločila, da bo obsodila Srbe za genocid. To je bila edinstvena resolucija v ZN – Nemci po drugi svetovni vojni niso bili obsojeni za genocid z aktom ZN ali katerimkoli drugim aktom. To je bilo predvideno samo za Srbe. Pred tremi leti je muslimanka v Veliki Britaniji, ki je bila vodja kabineta Williama Hagua, izpeljala to zgodbo. Arogantni Britanci so vztrajali pri resoluciji, Rusija pa je vložila veto. Seveda spoštujem to, kar so naredili Rusi, in spoštoval jih bom do konca življenja.

Britanski predlog resolucije v ZN ni obsojal Srbov, da so genocidni narod, temveč je obsodil le genocid v Srebrenici ...

Srebrenica naj bi bila dokaz. V Srebrenici se ni zgodil genocid. To je izmišljena zgodba, kot mnoge v zgodovini, ki so kasneje padle. Tam je bilo veliko žrtev. V treh letih do leta 1995 je bilo na tem območju ubitih 3500 Srbov. Nočem nikogar upravičevati. V teh operacijah je umrlo tudi veliko Bošnjakov. Vsi, ki so prekršili pravila vojskovanja in humanitarno pravo, morajo odgovarjati. To je naše stališče. Ne morete pa nam vsiliti zgodbe o genocidu, ker to ne drži. Te zgodbe ne moremo sprejeti. To je videti lepo tistim, ki mislijo, da je treba Srbe natakniti na kol.

Je res vse tako črno, če se vrneva k vlogi mednarodne skupnosti v BiH?

Ne moremo brez mednarodne skupnosti. Da ne bo zvenelo preveč grobo. Za veliko stvari smo ji hvaležni. Intervencionizem v notranja vprašanja je presegel meje in ustvaril paralizo odločanja v BiH. To kritiziram. Mednarodna pomoč nam je omogočila stabilizacijo razmer v državi.

Kaj za vas pomeni odločitev Američanov, da vas uvrstijo na črni seznam?

To pomeni udobnejše življenje, ker me ameriški veleposlanik ne bo več osebno nadlegoval in zahteval nekaj, kar je težko izpolniti.

Se v BiH da ohraniti mir in stabilnost? Kako je mogoče doseči spravo med narodi?

Res je, da ljudje živijo razdeljeno. Sarajevčani nemoteno prihajajo v Banjaluko, tako kot mi v Sarajevo. Živimo ločeno življenje. Vsi imamo svoje pravice. Oni hočejo več, mi pa manj Bosne. To je ta politična dinamika v BiH. Nismo niti bolj sprti niti bolj spravljeni, kot smo bili v nekdanji Jugoslaviji.

Se v Republiki Srbski uspešno borite proti korupciji in gospodarskemu kriminalu in ali v BiH obstaja privilegiran sloj, ki določa pravila obnašanja?

Tu ni niti več niti manj korupcije, kot je je v državah EU. Pred leti je zaradi korupcije v lastnih vrstah morala odstopiti evropska komisija. Res je kasneje naredila veliko dobrega. Praviloma so to floskule, čeprav nihče ne more zanikati obstoja določene stopnje korupcije. Ne morem reči, da to ni res. V Republiki Srbski imamo korupcijo, nimamo pa organiziranih kriminalnih skupin, ker smo jih razbili že leta 2005. Banjaluka spada med najbolj varna mesta v regiji in veseli me, da jo obišče veliko Slovencev. Primeri domnevne korupcije, s katerimi se ukvarjata sodišče in tožilstvo BiH, so izključno politično motivirani.

Kaj ste hoteli doseči z grožnjo, da boste razpisali referendum o Natu, glede na to, da BiH še dolgo ne bo niti blizu zavezništva?

Vseskozi nam govorijo, da bo BiH postala članica Nata, čeprav smo v Republiki Srbski proti temu. Če nočejo poslušati politikov, je logično, da o tem odloči narod. Ne bi bili edini, ki bi odločali o članstvu v Natu na referendumu. Tako je bilo tudi v Sloveniji. Čeprav je res, da BiH še nima možnosti za članstvo v Natu, je to vprašanje ves čas prisotno, v igri je tudi delitev vojaškega premoženja. Slovenija je prevzela vojašnice nekdanje JLA, vojska pa je tudi v vojašnicah, ki so v lasti lokalnih skupnosti, pa iz tega nihče ne dela drame. Od nas v Republiki Srbski zahtevajo, naj vse vojašnice predamo v upravo BiH.