Tiskane izdaje
Lani je imelo 62 najbogatejših Zemljanov več premoženja kot 3,6 milijarde revne polovice prebivalstva Zemlje, je januarja letos poročala mednarodna konfederacija dobrodelnih organizacij Oxfam. Raziskovalni center švicarske finančne družbe Credit Suisse pa je oktobra lani izmeril, da ima najpremožnejši odstotek prebivalstva Zemlje nakopičenega več bogastva kot preostanek človeštva.
Slovenija velja za egalitarno družbo. Ko ekonomisti izračunavajo družbeno razslojenost, ugotavljajo, da je med najnižjimi v Evropski uniji. Statistični podatki kažejo, da živi pod pragom revščine slabih 15 odstotkov ljudi, stopnja tveganja socialne izključenosti pa zajema slabih 20 odstotkov ljudi. Po drugi strani lahko pedanten opazovalec ugotovi, da se vozni park najbogatejšega dela prebivalstva hitro izboljšuje, delež ljudi, ki živijo pod pragom revščine, pa je bolj ali manj konstanten. Zanesljivih analiz, ki bi dovolj natančno izmerile razlike v premoženju, ni. Analize in podatkovne zbirke statističnega urada ponujajo dovolj jasno sliko, kaj se v Sloveniji dogaja z revščino. Vendar te analize ne povedo dovolj o bogatih. Obstajajo pa analize prejetih dohodkov, ki temeljijo na podatkih odločb za odmero dohodnine.
Sektor za analize in koordinacijo davčne politike finančnega ministrstva je analiziral statistične podatke slabega milijona oseb, ki so prejeli odločbo o odmeri dohodnine. Iz analize je razvidno, da 243.000 zavezancev za plačilo dohodnine, torej slaba četrtina, prejema dohodke, nižje od minimalne plače. Povprečni bruto dohodek te skupine davčnih zavezancev letno znaša dobrih 6000 evrov. 69 odstotkov, torej dobri dve tretjini davčnih zavezancev, je leta 2014 prejelo dohodke, nižje od povprečne plače. Podatki o velikosti dohodkovnih razredov in povprečnih bruto dohodkih v teh razredih so predstavljeni na sliki.
Pomenljivi so tudi dohodki najbolje plačanega dela prebivalstva. V razred oseb, katerih dohodek je desetkrat višji od povprečne plače, je bilo leta 2014 uvrščenih 438 oseb. Če je vsota bruto dohodkov vseh 243.000 oseb, ki so uvrščene v najšibkejši dohodkovni razred, znašala – čez palec – milijardo in pol evrov, je vsota vseh bruto dohodkov najbogatejšega razreda znašala 125 milijonov evrov. Ponovimo: vsota dohodkov 438 najbolje plačanih oseb v Sloveniji znaša dobro desetino vsote, ki jo zasluži 243.000 oseb v najšibkejšem razredu.
Če seštejemo vse osebe, katerih dohodek znaša trikratnik povprečne plače ali več, v to kategorijo sodi slabih 17.000 oseb. Hkrati vsota bruto dohodkov te kategorije prebivalstva (torej oseb, ki prejemajo trikratnik povprečne plače ali več) znaša nekoliko manj kot 1,4 milijarde evrov. Čez palec lahko torej ugotovimo, da 20.000 oseb z najvišjimi dohodki – to je odstotek prebivalstva – prejme vsoto bruto dohodkov, ki je primerljiva z vsoto bruto dohodkov 243.000 oseb v dohodkovnem razredu pod minimalno plačo. Poenostavljeno: vsota dohodkov najbogatejšega odstotka je primerljiva z vsoto dohodkov najrevnejše četrtine prejemnikov dohodninskih odločb.V razredu oseb, ki prejemajo dohodke, višje od povprečne plače ter hkrati nižje od dvakratnika povprečne plače, je 250.000 ljudi.
33.000 oseb sodi v razred tistih, ki prejemajo med dva- in trikratnikom povprečne plače. Manj kot 10.000 oseb je v razredu, ki prejema dohodke med tri- in štirikratnikom povprečne plače. V razredu oseb, ki prejemajo med štiri- in petkratnikom povprečne plače, je 3612 oseb.
Kaj ti podatki povedo o neto prejemkih? Pred dnevi se nam je z izračuni o dohodkih posameznih davčnih razredov oglasil Bine Kordež, nekdanji direktor Merkurja (Kordež nas je tudi opozoril na citirano analizo ministrstva za finance). Po njegovih izračunih povprečni neto prejemki dohodkovnega razreda oseb, ki prejemajo desetkratnik povprečne plače v državi, znašajo slabih 11.000 evrov mesečno. Kot rečeno, v tem dohodkovnem razredu je 438 oseb. V dohodkovnem razredu oseb, ki prejemajo petkratnik povprečne plače, je 3759 oseb, neto prejemki v tem razredu pa znašajo slabih 4300 evrov.
Če podatke analitikov konfederacije Oxfam ali družbe Credit Suisse, ki kažejo na fantastično kopičenje bogastva v rokah peščice prebivalstva, primerjamo s kazalniki dohodkovne neenakosti v Sloveniji, ti potrjujejo, da so v Sloveniji razlike relativno majhne. Hkrati statistični podatki niso skladni z vsakodnevnimi zaznavami o velikih razlikah. Pogled na vozni park najbogatejših ali floto plovil s slovenskimi potniki marsikomu pove več od statističnih podatkov.
Možni sta dve interpretaciji. Ker je bil socializem izrazito egalitaren, je senzibilnost opazovalca na socialne razlike povezana tudi z opazovalčevo zgodovinsko perspektivo. Če v socializmu praktično ni bilo razlik, zdaj obstajajo in so vidne. Če je v socializmu krajevni mesar zaslužil več od lokalnega partijskega sekretarja, oba skupaj pa nista zaslužila bistveno več od delavca v železarni, danes uspešen podjetnik živi na bistveno večji nogi od delavca. Kar sicer zbode v oči, a je hkrati sestavni del tržne ekonomije.
Obstaja pa tudi druga možna interpretacija. Razlike lahko temeljijo tudi na prejemkih, ki jih dohodninske napovedi ne zaznajo. Ti prejemki so torej del sive ali črne ekonomije. In če je tako, je to slabo.
