Gorenjska banka je ena od potencialnih priložnosti, privatizirala se bo tudi Abanka

Sklad Apollo, lastnik Nove KBM, se ozira tudi po drugih bankah. Michele Rabà, Italijan, zaposlen v ameriškem skladu in nadzornik mariborske banke, priznava, da je Gorenjska banka ena od potencialnih priložnosti. Omenja še Abanko, priložnosti za prevzeme pa predstavljajo tudi nizke obrestne mere, ki lahko oslabijo manjše banke. Apollo zanimajo tudi Telekom Slovenije, turizem in odkupi terjatev od DUTB in bank.

Ste oddali ponudbo za nakup večinskega deleža Gorenjske banke?

Tega ne smem razkriti, ker gre za zaupne podatke. Nikoli nismo skrivali interesa za rast na slovenskem bančnem trgu. Gorenjska banka je ena od potencialnih priložnosti, ki je na voljo.

Predvidevam, da ste jo oddali.

Ne morem komentirati.

Za nakup Gorenjske banke je neuradno precej zanimanja, medtem ko ga za Novo KBM ni bilo toliko.

To je verjetno po eni strani posledica boljših razmer na trgu. V zadnjih letih so razmere v evropskem bančnem prostoru načeloma boljše; podjetja so se razdolžila, kakovost kreditnih portfeljev se je izboljšala. Hkrati pa gre tudi za drugačno banko. Nova KBM je v bistvu skoraj bankrotirala in so jo sanirali z državno pomočjo, njen lastnik je bila država, imela je veliko nedonosnih kreditov. Šlo je za zelo zapleteno situacijo, ki je verjetno prestrašila veliko potencialnih investitorjev. Gorenjska banka je manjša, ni v državni lasti, ni dobila državne pomoči.

Apollo je ob nakupu Nove KBM oznanil cilj, da z organsko in anorgansko rastjo postane vodilna slovenska banka, ki cilja na 25-odstotni tržni delež. Zdaj ima okoli 13-odstotnega. Prevzeli ste že KBS, nekdanjo Raiffeisen banko, in k Novi KBM pripojili PBS. Katere banke so še potencialne tarče?

Ne bi rekel, da je 25-odstotni delež naš točno določeni cilj. Želimo imeti banko, znano po odličnih storitvah in odnosih s komitenti. Skupnost – stranke, zaposleni in drugi – bi nas morala tako dojemati. Pomembneje od velikosti je, da delamo prav. Naj odgovorim na vaše vprašanje. Po sprostitvi zavez EU 1. januarja letos, ki so Novo KBM omejevale zaradi državne pomoči, je Nova KBM ponovno začela organsko kreditno aktivnost, pri čemer smo predvsem osredotočeni na prebivalstvo ter mala in srednje velika podjetja. Tu Nova KBM raste, čeprav se slovenski bančni trg še vedno krči. Zato je za rast treba vzeti tržni delež drugim. To ni najlažje. Glede morebitnih prevzemov pa obstajajo tarče. Omenili ste že banko, ki se trenutno prodaja, verjamemo pa, da bo v bližnji prihodnosti na trgu še več priložnosti. V Sloveniji je še vedno prostor za spremembe v bančni krajini. Vendar smo v Sloveniji šele eno leto v tej investiciji, kar je še vedno zgodnja faza.

O katerih priložnostih v bližnji prihodnosti govorite?

Ne morem govoriti o konkretnih primerih. Ve pa se, da mora država zaradi zavez Evropski uniji v določenem časovnem obdobju privatizirati Abanko, lahko se pojavijo tudi druge potencialne priložnosti.

Niste omenili NLB. Boste morda sodelovali v javni prodaji delnic te banke?

Za nas in Novo KBM delež v NLB ne bi imel pomena niti nimamo mandata za pridobivanje deležev v drugih podjetjih. Za Novo KBM ni pomena, da bi imela delež v največjem tekmecu. Ne bomo sodelovali v javni prodaji delnic.

Kako kot tuji investitor in predstavnik naložbenega sklada vidite način privatizacije NLB, ki poteka v dveh delih in preprečuje, da bi posamezen investitor imel večji delež od državnega?

Privatizacija je načeloma dobra, predvsem v bančnem sistemu. NLB želim uspešno prodajo delnic. Glede njenega upravljanja ne poznam podrobnosti, verjamem pa, da prej ko bodo javni trgi dobili večji delež kot vlada, bolje bo za bančni sistem. Odvisno bo, kako bo javna prodaja delnic sprejeta na trgu, vsekakor jim želim uspeh.

Pa je tak način prodaje atraktiven za investitorje?

Mislim, da je predlog atraktiven. NLB je največja banka v državi, s še enkrat večjim tržnim deležem od drugega največjega tekmeca Nove KBM. Ima tudi banke v nekaterih balkanskih državah, ki rastejo. Storili so že fantastičen korak, da so banko v relativno kratkem času pripeljali skoraj iz bankrota na sedanji položaj. NLB ima močno vodstvo. Verjamem, da bodo vlagatelji to upoštevali.

Z nakupom Summit Leasinga ste se okrepili v lizingu. Načrtujete tudi prevzeme v nebančnih finančnih dejavnostih?

Finančni lizing je zelo sorodna dejavnost bančni in je namenjen podobnim strankam, kupcem avtomobilov. Summit Leasing je prisoten tudi v potrošniškem financiranju, torej je po dejavnosti soroden Novi KBM. Mislim, da na tem področju ni več veliko možnosti za nakupe. Po drugi strani Nova KBM ne bo kupec zavarovalnic. Ne obstaja veliko modelov, ki bi delovali tako. Drugo področje je upravljanje premoženja, kjer je trg fragmentiran. Zato mi in Nova KBM preučujemo, ali želimo pri konsolidaciji sodelovati aktivno.

Leto dni je od zaključka nakupa Nove KBM. Kaj ste v tem času opazili, kaj ste naredili?

Proces nakupa Nove KBM smo začeli spomladi 2014, torej dve leti pred zaključkom nakupa. Imeli smo torej čas, da smo spoznali slovenski bančni sistem. Ta ima še vedno veliko bank za tako majhno državo. Spremembe v slovenski bančni krajini se dogajajo in se še bodo.

Vlagamo v infrastrukturo banke, prehajamo na nov IT-sistem. To zahteva denar in čas. Če bi bili kratkoročni vlagatelj, ki bi želel le potegniti denar, ne bi opravili tako velike investicije. Vendar gledamo dolgoročno. Drugo področje so odnosi s strankami, ki niso bili odlični. Veliko strank je vlagalo v podrejene obveznice, te pa so potem izgubile vrednost, kar je poslabšalo odnose z njimi. Zato je potrebno, da bodo stranke s storitvami Nove KBM zadovoljne, da bo Nova KBM zanje vodilna banka. Želimo, da je Nova KBM njihova prva izbira na slovenskem bančnem trgu. To lahko storimo. Nova KBM je zaposlila novo vodstvo, da pripravi strategijo, predvsem novi predsednik uprave ima veliko izkušenj v komerciali, ki bo ključen del strategije. Organska rast na slovenskem bančnem trgu, ki se krči, ni lahka. Po drugi strani je regulativno okolje vse strožje. Novo KBM kot sistemsko banko nadzira Evropska centralna banka. Zato potrebujemo več procesov, ljudi in infrastrukture, kar je za relativno majhno banko izziv. Zato je konsolidacija bank neizogibna. Nova KBM poskuša investirati v tehnologijo. Ta ni zgolj IT-infrastruktura, ki banki omogoča poslovanje, ampak tudi tehnologija, ki omogoča, da bo Nova KBM pripravljena na spremembe, ki se dogajajo tudi zunaj bančnega sistema.

Digitalizacija.

Tako je. Digitalizacija, mobilno bančništvo, zelo pomembna je varnost.

Kaj se bo spremenilo za stranko?

Banka pred našim prihodom v svoji DNK ni imela pozornosti za boljše storitve za stranko in njeno večje zadovoljstvo. Johna Denhofa je Nova KBM izbrala za predsednika uprave, ker je želela nekoga z izkušnjami iz komerciale. John Denhof je 25 let delal na tem področju v Citigroupu. Komerciala pomeni različne storitve, denimo kreditiranje, hipotekarne kredite, produkte potrošniškega financiranja, financiranje nakupov avtomobilov pa tudi depozite. Nova KBM ima veliko bazo strank, predvsem po pripojitvi PBS in KBS ter prevzemu Summit Leasinga, ki je v teku. Stranke morajo biti zadovoljne s storitvami in produkti, ki jih banka ponuja. Zato je potrebno izboljšanje produktov in poenostavitev njihove izbire. Stranke so se včasih izgubile med obilico produktov. Pomembno je, da stranka lažje izbere med njimi. Boljša je tudi storitev. Na primer; banka bo bistveno skrajšala čas, potreben za odobritev kredita. Zdaj je ta postopek v Novi KBM in drugih bankah v državi prepočasen. Razlika bo tudi v velikosti kredita. Z začetkom leta so prenehale veljati evropske omejitve, zato so novoodobreni krediti v komerciali izjemno zrasli.

Kaj pa krediti podjetjem?

Ko govorim o komerciali, mislim na prebivalstvo ter mala in srednje velika podjetja. Rast kreditov podjetjem je manjša, ta je odvisna tudi od njihovega povpraševanja. Tudi tukaj je Nova KBM aktivna. To področje je za banke izziv, ker pri izpostavljenosti podjetjem dosegamo nizke marže. Vendar Nova KBM želi biti banka, ki jo bodo izbirale vse stranke, tudi podjetja.

Prihodki iz čistih obresti Nove KBM so se lani zmanjšali za šest odstotkov, na 92,3 milijona evrov. Apollo ima v lasti tudi banki v Nemčiji in Španiji, ki se tako kot na celotnem območju evra ubadajo z zgodovinsko nizkimi obrestnimi merami, ki so za banke velika težava, hkrati pa so kapitalske in druge zahteve regulatorja vse strožje.

Tako je. Nizke obrestne mere niso težava samo za banke, ampak tudi za zavarovalnice. Tudi te imamo v lasti. Kot ste dejali, smo v obdobju zgodovinsko nizkih obrestnih mer. Vendar je to treba vzeti v zakup in v skladu s tem delovati. V Novi KBM zato vlagamo trud v upravljanje tveganj. Procese upravljanja s tveganji smo dvignili v skladu z najvišjimi evropskimi standardi. V preteklosti v Novi KBM in drugih bankah kreditni standardi niso bili tako visoki, kar je eden od razlogov za težave bank in državno dokapitalizacijo. Če veljajo pri kreditiranju večja disciplina in bolj strogi kriteriji, in to v okolju nizkih obrestnih mer, je lahko novo kreditiranje omejeno in dosega se nižje marže. Kljub temu pa Nova KBM ne bo spustila kreditnih standardov. Če bodo obrestne mere še naprej na sedanji ravni, marže pa se bodo še naprej manjšale, bodo manjše banke to bolj čutile kot Nova KBM, ker je določen obseg stroškov fiksen in ga ni mogoče zmanjšati. Ob tem pa so tudi strožje regulatorne zahteve, kot ste dejali. Zato je konsolidacija bank, kot sem dejal na začetku, neizogibna.

Torej so nizke obrestne mere za vas tudi priložnost za prevzeme?

Potencialno da.

Kakšna so vaša pričakovanja glede zvišanja obrestnih mer?

Nimam kristalne krogle in ne poskušam predvidevati dejanj ECB. Okolje je, kakršno je, nanj se je treba prilagoditi. Kot član nadzornega sveta tudi ne dajem smernic upravi glede tega. Naša naloga ni ocenjevati, kdaj bo ECB dvignila obrestne mere. Naša naloga je zagotoviti, da je banka dobičkonosna, in nadzirati upravo in tveganja v okolju, ne glede na to, ali so obrestne mere zelo nizke ali zelo visoke.

Skupina Nova KBM je lani ustvarila 30,5 milijona evrov čistega dobička. Kako ste zadovoljni s poslovanjem?

Uprava je opravila fantastično delo v okolju, polnem izzivov, ne samo zaradi obrestnih mer in strožjih zahtev regulatorja, ampak tudi zaradi velike konkurence. Zelo smo zadovoljni z doseženim, predvsem ker se Nova KBM ukvarja še z nekaterimi njenimi lastnimi zadevami; še vedno je v portfelju relativno velik delež slabih kreditov. Še vedno smo na začetku poti, veliko je še treba narediti, a smo na pravi poti.

Konec minulega leta je bilo v banki 1246 zaposlenih. Kakšni so vaši načrti glede zaposlovanja?

Že ob nakupu smo dejali, da investiramo v Novo KBM, in sicer v tehnologijo, odnose s strankami in ljudi. V banki so pomembne tri stvari: kapital, ugled, ljudje – ne razvrščam jih v vrstni red po pomembnosti. Nova KBM ima visoko kapitalsko ustreznost. Na ugled banke je preteklo dogajanje negativno vplivalo. Nova KBM mora vlagati v ljudi, čemur namenjamo veliko časa. Kot sem že omenil, se bančni sektor krči. Če se krči premoženje, je potrebnih tudi manj ljudi v bančnem sektorju. Osebno menim, da bo Nova KBM čez pet let zaposlovala več ljudi kot danes, ker bo rasla. V šestih mesecih je Nova KBM tri banke integrirala v eno. Seveda prihaja do podvajanj delovnih mest, ampak na dolgi rok bo v banki zaposlenih več ljudi.

Nova KBM v nasprotju z nekaterimi drugimi bankami ni prodajala večjih paketov terjatev. Zakaj ne?

Ocenili smo – in čas je pokazal, da smo imeli prav –, da bo z bolj discipliniranim upravljanjem tveganj in pravo ekipo banka lahko to rešila sama. Za vodjo področja upravljanja s tveganji je banka pripeljala Johna Lockeja, ki ima več kot 20 let izkušenj v bančništvu, zlasti pri upravljanju tveganj in nedonosnih terjatev v bankah v srednji in južni Evropi. Cena, za katero bi Nova KBM lahko prodala nedonosne terjatve, ni bila dovolj visoka. Nova KBM je skupaj s PBS in KBS junija 2015, ko smo kupili banko, imela okoli 1,2 milijarde evrov bruto nedonosnih kreditov. Danes je ta znesek 700 milijonov evrov, na ravni skupine je bilo torej znižanje v dveh letih za 500 milijonov evrov. V to je Nova KBM vložila veliko truda, banka je bolj proaktivna in raje vodi prestrukturiranja, kot da je v njih pasivna in drugi odločajo. Tudi za v prihodnje Nova KBM ne načrtuje prodaj paketov nedonosnih posojil, razen če bo šlo za relativno majhne in specifične pakete. Morda bo združila dve ali tri nedonosne izpostavljenosti na določenem področju. Zato ker se strategija, ko banka primere posamezno obravnava, obrestuje.

Sklad Apollo ima tudi svojo skupino, ki se ukvarja z nedonosnimi terjatvami. Ali z njimi Nova KBM sodeluje?

To je povsem drug del Apolla in ga nismo vključili. Ekipa Apolla, ki se ukvarja z nedonosnimi posojili, je bolj osredotočena na zahodno Evropo. Z zaposlitvijo Johna Lockeja je Nova KBM dobila potrebno samozavest, da lahko to nalogo opravi sama. Apollo ima velike izkušnje glede nedonosnih terjatev, zato lahko ponudimo mnogo smernic in pomoči upravi Nove KBM. Nismo pa sem prišli z armado ljudi iz Apolla in prevzeli nadzor nad procesom. To se ni zgodilo in se ne bo.

Ali Apollo vidi priložnost v nakupu terjatev od Družbe za upravljanje terjatev bank in bank?

Vidimo, priložnost obstaja. Apollo to zanima, vendar moramo seveda prej videti, kaj je še ostalo. Veliko primerov je že bilo rešenih. Vsekakor pa nas zanima nakup posameznih terjatev ali paketov od DUTB in bank.

Kaj še zanima Apollo v Sloveniji?

Ni skrivnost, da smo si v preteklosti ogledovali Telekom Slovenije. Močno smo si želeli ustvariti vodilnega igralca v tem delu sveta s povezavo Telekoma Slovenije in Telekoma Srbije. Imamo izkušnje in zmožnost konsolidirati podjetja v tej panogi. To je bila odlična priložnost, morda se bo ponovila. Ne vem, kakšni so načrti vlade.

Slovenske ali srbske?

Obeh. Apollov zasebni naložbeni sklad vlaga v dovolj velike investicije. Transakcija v Novo KBM je bila prave velikosti, takšna bi bila tudi investicija v Telekom Slovenije. Mnogo investicijskih priložnosti pa je za nas premajhnih, da bi vanje vlagali čas in sredstva. S finančnega vidika pa so priložnosti, denimo glede nakupa nedonosnih posojil.

Skladi napovedujejo vlaganja v turizem, zdravstvo ...

Tako je, omenili ste turizem, prosti čas. Ta sektor nas zanima, Apollo ima na tem področju mnogo izkušenj.

Kakšna je bila vaša ideja glede konsolidacije Telekoma Slovenije s Telekomom Srbije?

Konsolidacija v tej panogi ni tako različna kot v bančni industriji. Posel telekomov ni nujno rastoči posel. Potrebno je deliti najboljše prakse, podjetja narediti bolj učinkovita, ponuditi najboljše produkte strankam. Ocenili smo, da bi bila dobra ideja ti podjetji združiti, deliti najboljše ideje, ponuditi boljše produkte in narediti boljšega igralca v širšem okolju.

V Sloveniji se je postopek prodaje Telekoma Slovenije končal brez prodaje, tudi srbska vlada je zavrnila vse ponudbe za Telekom Srbije, ena od njih je bila tudi skupna Apolla in Telekoma Slovenije.

Privatizacija je dobra. Za stranke je načeloma dobro, da je družba v zasebni lasti. Ne vem, zakaj sta slovenska in srbska vlada zavrnili ponudbe. To je vprašanje za vlado.

Sklad Apollo upravlja s 197 milijardami dolarjev premoženja. V načrtu je, da bi dosegli med 250 in 300 milijardami dolarjev in več. Kakšno je svetovno investicijsko okolje? Kakšna so tveganja?

Cene vrednotenj so relativno visoke, obstajajo skrbi glede makroekonomskega okolja. Zato je za investitorje, kot smo mi, polno izzivov. Kar sem dejal glede Nove KBM in posojanja pri nizkih obrestnih merah, velja tudi za nas – moramo biti disciplinirani.

Kaj to pomeni?

Za investitorja to pomeni, da mora biti discipliniran glede vrednotenj in ravnati po modelih, ki upoštevajo potencialno upočasnitev gospodarske rasti. V zasebnem naložbenem skladu vedno upoštevamo scenarij morebitne recesije, torej kako bi investicija poslovala v recesiji. Pomembno je, da investitor tudi v recesiji dobi povrnjen denar. Nisem prepričan, ali vsi naložbeni skladi ravnajo enako. Zdaj je svetovna ekonomija v osmem letu rasti, kar je zelo pozen cikel rasti in nihče ne ve, kdaj se bo končal. Zato je pomembno, da pri investiranju upoštevate tudi potencialno krčenje gospodarstva.

Apollo je ameriški sklad. Kako bo Donald Trump vplival na svetovno finančno industrijo?

Ne vem. Je tudi še zelo zgodaj, da bi to vedeli.