Tiskane izdaje
Svetovalnim podjetjem trenutno posel cveti. Konzultanti razlagajo menedžerjem, kam gre ta svet. Kaj jih čaka pojutrišnjem. Kaj se dogaja danes, zaradi česar jutri njihovim podjetjem grozi propad. Katere tehnologije nastajajo in kako jih lahko izkoristijo, da bodo ustvarili večji dobiček. Kdo so novi izzivalci, ki ogrožajo uveljavljene korporacije. Philip Evans prihodnost razlaga skozi množico podatkov.
Napoved za letos je, da bodo svetovalna podjetja s storitvami globalno ustvarila 150 milijard evrov prihodkov. Svoje svetovalske zvezde ponujajo top menedžerjem, da jim razložijo svet. The Boston Consulting Group (BCG), ena od največjih globalnih svetovalnih družb, je ta mesec v Ljubljano za en dan pripeljala Philipa Evansa, senior partnerja in direktorja iz Bostona. Na večerji je predaval 70 voditeljem iz jugovzhodne Evrope. V BCG je namreč avtoriteta na področju poslovne analitike, vedno bolj pomembne vede o analizi podatkov big data in umetne inteligence. V svojih opažanjih in razmišljanjih pojasnjuje, kako danes množica podatkov in njihova analiza obračata na glavo vse zakonitosti posla, ki smo jih poznali doslej. Dogaja se namreč industrijska revolucija, četrta po vrsti, ki omogoča razkošje informacij in dostop do trgov kjerkoli na planetu.
Kdo bodo zmagovalci četrte industrijske revolucije?
Nedvomno so to ponudniki globalnih informacijskih platform, Google, Facebook, Amazon in podobna podjetja. Pomikamo se namreč v svet, v katerem zbiranje in obdelava informacij ustvarjata veliko vrednost in podjetjem omogočata ekonomijo obsega. Globalni monopoli ustvarjajo izjemne dobičke, in to na področjih, kjer prej, pred big data in internetnimi oblaki, to sploh ni bilo mogoče. Tudi Uber in Airbnb bosta zmagovalca digitalizacije.
Druga skupina zmagovalcev bodo potrošniki, saj bodo nove industrije učinkovitejše in bolj vpete v potrebe potrošnikov, obenem pa zabavnejše za posameznike.
Kdo pa bodo poraženci?
Neučinkoviti vmesniki med podjetji in potrošniki. To so zlasti trije: bančni sistem, trgovci in javni zdravstveni sistemi. Pa tudi demokracija, kajti nastajajo sistemi, ki posamezniku omogočajo zabavo, ga vključujejo v svoj proces in se mu prilagajajo. Ti sistemi lahko spremenijo politiko v proces prilagajanja političnih informacij določenim posameznikom z agendo. Ravno ti sistemi oziroma platforme bodo ustvarjali informacijske balone, ki bodo prilagojeni posameznikovim prepričanjem, to pa lahko ogrozi demokracijo.
Še večji poraženci bodo srednje velika podjetja, ki niso majhna in zato ne dovolj agilna, obenem pa niso dovolj velika, da bi lahko globalno dosegla ekonomijo obsega. Majhna podjetja bodo vsekakor zmagovalci digitalizacije, saj bodo izkoriščala ekonomije obsega globalnih platform. Majhni trgovci bodo na primer uporabljali platformo Amazona za prodajo svojih izdelkov. Vse, kar morajo narediti, je, da pripravijo dobre izdelke ali storitve. Govorim o podjetjih, ki pred desetletjem nikakor niso mogla tekmovati proti multinacionalkam, kot je na primer Procter & Gamble.
Ali je v novem digitalnem svetu demokracija ogrožena?
Tega še ne vemo. Iz zgodovine vemo, da premiki v informacijskih tehnologijah povzročajo spremembe v političnih strukturah. S tiskanjem knjig se je začela reformacija, z uporabo radia kot množičnega medija je Lenin začel oktobrsko revolucijo. Zadnjih 150 let smo bili navajeni na medijske družbe, ki smo jih poimenovali četrta veja oblasti. Mediji so imeli glas neodvisnega nadzora in kritično vlogo čuvaja demokracije. Danes skorajda ni več neodvisnih medijev, ki pa so ključni za delovanje demokracije. Časopisi umirajo in facebook jih nadomešča, toda Facebook nima namena, da bi investiral v novinarstvo in neodvisnost vsebin. Facebook pričakuje, da bosta dve milijardi njegovih uporabnikov sami ustvarjali vsebino. To pa ni isto kot neodvisni mediji. Časopisna industrija je v kolapsu. Tudi televizije so na udaru, opazen je upad televizijskih oglasov. To ni samo poslovni problem, je tudi politični problem, ker so mediji glas nadzora oblasti. Kdo je v tej bitki spet zmagovalec? Google in Facebook pa tudi podjetja, ki so pripravljena manipulirati z vsebinami.
V 80. letih prejšnjega stoletja smo gledali ZF-filme o umetni inteligenci. Toda ti dosežki nikoli niso postali resnični. Bodo zdaj?
Da bi izdelovali stroje, ki bi lahko nadomestili ljudi, je nesmisel. Stroji nimajo zdrave kmečke pameti. Celo enostavnih vprašanj, na katera zna odgovoriti otrok, stroji ne zmorejo. Znajo pa aritmetične izračune mnogo bolje in hitreje kot ljudje. Stroji prepoznavajo obraze, pisavo, glasove, ampak ne tako, kot to počnemo ljudje. Stroj mora imeti več sto tisoč podatkov, da lahko reši problem. Danes zelo uspešno razvijamo samovozeča vozila, toda stroji bodo zgolj nadomestili specifična opravila, ki jih trenutno opravljamo ljudje, redko pa bodo sposobni nadomestiti celotna dela. Zagotovo pa bodo nadomestili taksiste, vozili bodo tovornjake na dolge proge, opravljali tudi marsikatero delo v tovarni.
Kakšna pa je danes, ko plavamo v oceanu informacij, sploh še vrednost informacije?
Vrednost vseh informacij je mnogo večja, kot je bila, saj nam omogoča stvari, ki jih v preteklosti nismo mogli razbrati s posameznimi informacijami. Podatki sami po sebi so precej nekoristni, vrednost je v vzorcih, ki nastanejo z združevanjem informacij.
Kako pa informacije spreminjajo podjetja in institucije, saj so naprave med seboj povezane?
Pred zgolj nekaj desetletji mala podjetja niti v sanjah niso imela dostopa do globalnih trgov, saj niso imela sredstev za drago oglaševanje v časopisih. Danes lahko to počnejo zelo poceni prek Facebookove platforme, in to bolj učinkovito, kot je bilo oglaševanje v časopisih. Facebook ponuja infrastrukturo milijonom malih podjetij, da lahko dostopajo neposredno do potrošnikov. Zmagovalca sta tako oba: Facebook kot globalni ponudnik dostopa do potrošnikov in malo podjetje, ki lahko poceni izkorišča to platformo. Poraženci pa so vsa podjetja vmes. Enako velja za Amazon, platformo, ki milijonom malih trgovcev omogoča prodajo svojih izdelkov. Amazon zanje opravlja obdelavo podatkov, oni pa uživajo koristi Amazonove ekonomije obsega.
Kakšna je prihodnost javnih zdravstvenih sistemov?
V ZDA je zdravstvo zelo drago in neučinkovito, vsaka ustanova ima svoje podatke, ne delijo jih med seboj. V Veliki Britaniji je zdravstveni sistem centraliziran, omogočeno je izkoriščanje podatkov. Kaj to prinaša z vidika stroškovne učinkovitosti? Pacientu se predpiše določeno zdravljenje zato, ker statistični podatki na množici pacientov kažejo, da je v danih razmerah najučinkovitejše, ne pa zato, ker zdravnik meni, da je neko zdravilo v danih simptomih najboljše.
Kakšna je prihodnost bančnega sistema?
Bančni sistem, kakršnega poznamo, je star, neučinkovit, drag in počasen, poleg tega se pogosto zgodijo napake. Banke bi sistem lahko racionalizirale le tako, da bi sodelovale med seboj, da bi si izmenjale podatke. Ampak nobena banka nima interesa, da bi izmenjala podatke ali plačilne platforme z drugo banko. Zdaj nobeni banki ni v interesu, da bi tudi druge banke in njihove stranke imele koristi. Zato pa se dogaja, da podjetja od zunaj, iz drugih panog, napadajo bančni plačilni sistem in so pri tem zelo učinkovita. Najboljši primer za to je kitajski Alipay, ki omogoča plačila mimo bank.
Foto: Matej Družnik/Delo
Ali bodo kriptovalute nadomestile bančni sistem?
Če imate v mislih bitcoine, je odgovor ne. Z bitcoini se opravi od pet do deset transakcij na sekundo, medtem ko se z bančno kartico visa opravi okoli dva tisoč transakcij na sekundo. Bitcoin z uporabo obstoječe tehnologije ne more doseči takšnega obsega transakcij.
Toda to je le prvi del odgovora, tudi centralne banke lahko ustvarijo svojo kriptovaluto, biteuro ali fedcoin, ki bi z uporabo iste tehnologije blockchain omogočile vsakemu prebivalcu EU svoj račun. Ljudje bi lahko trgovali brez posredništva bank. To bi čez noč ustvarilo vzporeden sistem komercialnim bankam.
Centralne banke o tem zelo intenzivno razmišljajo. Tako bi nastal evropski Alipay, ki bi ga nadzorovale centralne banke, ne pa država ali zasebno podjetje. Na Švedskem je uporaba fizičnega denarja, torej bankovcev in kovancev, za polovico manjša, kot je uporaba fizičnega denarja v ZDA. Švedi najraje uporabljajo elektronske načine plačil, zato pa je ranljivost sistema velika. Švedska centralna banka je zaradi tega zaskrbljena, razmišlja o bitkroni, neposredni kriptovaluti za prebivalce, razmišlja torej o švedski digitalni valuti.
O možnosti, da ustvarijo svojo kriptovaluto, resno razmišlja več centralnih bank po svetu, zlasti v Estoniji, Združenih arabskih emiratih, Singapurju, Kanadi. Tudi Bank of England zelo raziskuje kriptovalute. Procesa novih kriptovalut ne vodijo podjetja ali hekerji, ampak centralne banke, ki vidijo problem v zdajšnjem bančnem sistemu komercialnih bank.
Kakšna pa je prihodnost Uberja, kako je dosegel svoj položaj globalnega taksista?
Tradicionalni sistem taksi prevozov je izjemno neučinkovit. Ko naročite taksi, nimate podatka, katera taksi služba ima svoje vozilo najbližje vam. To je za vas in za taksi službo stroškovno in časovno neučinkovito. Taksi službe med seboj tekmujejo, zato si ne izmenjujejo podatkov, katero vozilo je najbližje naročniku.
Uber pa te podatke upravlja mnogo bolj učinkovito. Poleg tega Uber brezplačno distribuira svojo aplikacijo, tako voznikom, ki ponujajo svojo storitev prevoza potnikov, kot potnikom, ki naročajo prevoz. Vse, kar Uber stori, je, da brezplačno distribuira svojo aplikacijo. Z njo lahko vsakdo brez transakcijskih stroškov postane Uberjev voznik ali Uberjev potnik. Več ko jih ima Uberjevo aplikacijo na svojem telefonu, bolj učinkovit je Uber. Kot potrošnik grem k Uberju zato, ker ima več avtov. Kot taksist grem k Uberju zato, ker ima več potnikov. Tako nastane spirala, ki poganja samo sebe. Več voznikov ustvarja več potnikov, več potnikov ustvarja vse več Uberjevih voznikov. To pa ustvarja monopol. Ne nujno globalni, zagotovo pa lokalni. Na koncu igre je en igralec, ki ima monopol. To je zgodba o Facebooku, Youtubu, Googlu. To bo tudi zgodba o Airbnb. Ta proces nastajanja monopolov lahko ustvari le intervencija vlade.
Z Uberjem sem se vozil v Londonu in Berlinu. Kot potrošnik sem bil bolj zadovoljen, kot sem s storitvijo taksistov v Ljubljani. V Londonu je Uber zdaj prepovedan.
Razlog, da so v Londonu prepovedali Uber, je političen. Taksisti so vplivni prek lobistov in sindikatov. Vlada je zato v Londonu zaščitila interese lokalnih prevoznikov, ne potrošnikov. Potrošniki so za zdaj izgubili zaradi vladne intervencije. A če politični sistem ne bo interveniral, bo na koncu igre Uber monopolist, taksisti bodo izginili, monopolist pa bo dvignil cene. Poglejte primer, kako je Rockefeller pred sto leti izkoristil svoj položaj za maksimiranje dobička. Zato bo vlada morala glede monopolistov, Facebooka, Googla, Amazona, Youtuba, Uberja, zelo hitro ukrepati.
Kako?
Obeta se nam obdobje nove regulacije monopolov. Možnosti sta dve: da se monopol razbije na več delov in se med njimi ohranja konkurenčnost; druga možnost je, da se monopol ohrani, vlada pa določi, katere storitve in v kakšnem obsegu so regulirane, ali pa se določene storitve v javnem interesu opravljajo brezplačno. Če monopolist dejansko opravlja storitve, ki so v javnem interesu, lahko s tem vsakdo pridobi. V začetku tisočletja smo proces regulacije že videli pri telekomunikacijskih gigantih.
Ali Tesla razume razvoj avtomobilov bolje kot tradicionalni avtomobilisti?
Nikakor, klasični avtomobilisti zelo razumejo razvoj in zelo dobro poznajo trende. Pri razvoju avtomobilov se dogajajo trije premiki: premik od motorja z notranjim izgorevanjem k električnim motorjem, premik od avtomobilov z voznikom k samovozečim avtomobilom in premik od nakupa avta k nakupu prevoza. Ker je v povprečju avto v uporabi manj kot pet odstotkov časa, je ekonomsko slabo izkoriščen.
Elon Musk nikakor ni edinstven v svoji viziji, kako se premika svet na področju avtomobilov in transporta. Ima idejo, da Tesla postane Apple med avti. Ker pa tudi klasični avtomobilisti vlagajo veliko denarja v razvoj, Tesli ne bodo dovolili, da pobere smetano v prihodnjem razvoju.
Zakaj Google raziskuje samovozeča vozila?
Obstaja tudi alternativna možnost avtomobilistični prihodnosti. Google ne želi razvijati novega avta, razvija zgolj programsko opremo, s katero želi opremiti klasične avtomobile. Google investira v opremo, ki jo želi vstaviti v škatlo za prevoz potnikov.
Pred tremi desetletji so razvoj poganjale državne institucije, v ZDA sta to bili Nasa in vojska, tako je nastal na primer internet. So danes državne institucije še sposobne velikih odkritij ali je to prepuščeno startupom in velikim korporacijam?
Vsa ključna odkritja po drugi svetovni vojni so se začela kot vladni projekti. Tako so na primer nastali laserski tiskalniki, čipi, vse večji spomin za računalnike, digitalno komuniciranje … Večinoma je to financirala vojska. Od konca hladne vojne pa je drastično upadlo vladno financiranje temeljnih raziskav. Fokus inovacij se je preusmeril v aplikativne raziskave, ki uporabljajo bazična odkritja. Ta premik so povzročile vlade, saj ne financirajo več temeljnih raziskav. Pravzaprav nihče več ne financira temeljnih raziskav. Tudi v silicijevi dolini se zelo malo vlaga v temeljne raziskave, edina izjema je deloma Google.
Je že bil kdaj v zgodovini razvoj tako hiter, kot je zdaj?
Odvisno, kako merite razvoj. Produktivnost se že petnajst let ne povečuje, celo nasprotno, na globalni ravni upada. Pred dvajsetimi leti smo menili, da bo internet povzročil eksplozijo produktivnosti, ampak s pokom internetnega balona so se tudi te sanje razblinile. Od takrat je produktivnost na enaki ravni, kot je bila pred internetom. Dolgoročni trend produktivnosti pa je celo negativen.
Če pa razvoj ocenjujemo z vidika, kaj je v zadnjem stoletju najbolj spremenilo družbo, so to elektrifikacija gospodinjstev, transport, razvoj gospodinjskih aparatov … To je spremenilo življenje veliko bolj kot twitter in facebook.
Seveda pa živimo v zelo disruptivnem času, kjer obstaja velika verjetnost, da povsem nov, še včeraj neznan izzivalec uniči naše podjetje in naš posel na način, kot smo ga poznali od nekdaj. Toda to še ne pomeni, da bo izzivalec prinesel večjo produktivnost. Pomeni zgolj to, da lahko novo podjetje nadomesti obstoječe. Posel, kot smo ga poznali, je izzvan z globalizacijo, avtomatizacijo, novimi oblikami dela, propadom uveljavljenih podjetij, življenjski cikel podjetij se močno krajša … Pred desetimi leti je bilo deset največjih svetovnih podjetij po tržni kapitalizaciji s področja nafte, transporta, elektrike, na lestvici so kraljevala po petdeset let, danes kraljujejo Apple, Google in Facebook, ki pa niso stari niti več kot deset let.
Kaj bo sledilo digitalni revoluciji?
Moja napoved je, da revolucija v bioznanosti. Dolgoročni potencial v medicini je velik. Revolucija se bo dogajala z oblikovanjem človeškega genoma, kjer se bodo združila spoznanja medicine, big data, robotike in spoznanja o molekulah.
