Janeza Janšo najverjetneje čakajo še štiri leta v opoziciji

Letos bodo državljani Slovenije dvakrat dobili vabilo za obisk volišč, najprej za državnozborske, nato še za lokalne volitve. Marsikdo že preigrava možnosti povolilnih koalicij in vprašanje, ali bo vlado v tretje sestavljal Janez Janša. SDS namreč, če ne štejemo meteorita, Liste Marjana Šarca, vsa leta od volitev po anketah ostaja najmočnejša stranka v državi.

Kakšne so trenutne volilne napovedi? SDS ostaja relativno najmočnejša stranka, njena podpora volivcev je po Delovih javnomnenjskih raziskavah skozi vsa leta stabilna, SMC je od parlamentarnih volitev sredi leta 2014 strmoglavila, podpora se ji je od vrhunca priljubljenosti zmanjšala za več kot petkrat.

Na drugi strani se je povečala podpora SD. Porast podpore stranki v javnomnenjskih anketah je mogoče pripisati tako dejstvu, da je na levici SD najbolj prepoznavna in stabilna politična stranka, in ko je zaradi razočaranja nad Mirom Cerarjem začela upadati podpora SMC, se je del te podpore tako rekoč po naravni poti preselil k SD. Del povečanja priljubljenosti je verjetno povezan tudi z jasno podporo SD Borutu Pahorju na nedavnih predsedniških volitvah; na neki način je namreč požela del njegovega volilnega uspeha. A ocene so, da bo ta učinek z oddaljenostjo predsedniških volitev plahnel. NSi ji s 6,1 odstotka podpore volivcev diha za ovratnik.

Fenomen meteorita Šarčeve stranke

Nova stranka, Lista Marjana Šarca, je ob decembrskem merjenju razpoloženja volivcev, ko je bila prvič uvrščena v nabor Delovega barometra priljubljenosti strank, s 15,7 odstotka takoj prevzela primat. Ali bo tako ostalo, bodo pokazale naslednje ankete, a že po prvi umestitvi v javnomnenjske analize je očitno, da se Slovenci novih obrazov in njihovih preizkusov na volitvah še niso naveličali. Na kakšen volilni rezultat sploh lahko računajo?

»Novi obrazi v politiki, to nam kažejo predsedniške volitve, so očitno še vedno mogoči, po mojem mnenju lahko dosežejo zelo dober rezultat, o rezultatu, ki ga je dosegel na zadnjih parlamentarnih volitvah Miro Cerar, pa novinci v politiki ne morejo več računati. Menim, da je njihov maksimalen domet nekje okoli 20 odstotkov. V času volilnega uspeha SMC namreč novi obrazi niso bili tako porabljena karta, kot so danes. Pričakovanje volivcev od novega mesije je bilo na zadnjih volitvah gromozansko, napihovali so ga mediji, temeljilo pa je na razočaranju s starimi politiki in njihovimi strankami. Ljudje bi očitno še vedno radi dobili 'rešitelja', a pričakovanja niso več takšna, kot so bila. Je pa o SMC treba reči, da bo, za razliko na primer od Jankovićeve Pozitivne Slovenije, ki je izpadla iz parlamenta, Cerarjeva stranka – ne glede na sporne poteze, ki jih vleče, tudi pri aktualnem kadrovanju v državnih firmah – znova prišla v državni zbor in bo najverjetneje dobila tudi nekaj več glasov, kot ji kažejo sedanje napovedi. Tudi to omejuje domet stranke Marjana Šarca oziroma drugih morebitnih novih obrazov,« komentira politični analitik in nekdanji politik Bogdan Biščak.

Cerar si je po njegovem pred volitvami postavil nemogoče zahteve oziroma so mu nerealna pričakovanja postavili drugi, ustvarjali so jih mediji, to pa se je nato preneslo na ljudi. Hkrati pa do tega sam ni zavzel distance, razmišljal je le o svojem volilnem rezultatu, ki so mu ta pričakovanja koristila, ne pa kaj bo po njih. »To se lahko zgodi tudi tokratnim novim obrazom,« sklena sogovornik. Spodrsljaj, ki se je zgodil z zamenjavo vodstva Luke Koper, se politiku, ki gre čez šest mesecev na volitve, ne bi smel zgoditi. Zakaj se je, pa je vprašanje za premierove sodelavce, ki so to situacijo skuhali in seveda zanj, kolikor tega ni znal ali hotel preprečiti.

Janez Janša najmanj zaželeni partner

SDS ima po javnomnenjskih anketah gotovo možnost, da postane zmagovalka prihodnjih državnozborskih volitev. Ali hkrati obstaja tudi možnost, da bo po volitvah Janez Janša sestavljal svojo tretjo vlado? »To je sicer mogoče, ni pa zelo verjetno,« meni Biščak. Po njegovem je najverjetnejša levosredinska vlada, drugačna pa seveda tudi ni nemogoča. Večina sogovornikov ugotavlja, da bo osrednje vprašanje volitev spet le eno – koga bodo ljudje prepoznali kot alternativo Janezu Janši –, kar je pravzaprav stalnica slovenske politike.

Janez Janša je, po dosedanjih izjavah politikov sodeč, nezaželen koalicijski partner. Vse tri vladne stranke napovedujejo, da z njim po volitvah ne bodo legle v koalicijsko posteljo. Miro Cerar je v nedavnem intervjuju za Delo izjavil, da si res ne zna predstavljati, da bi šel v koalicijo s prvakom SDS, ko vidi, kaj počne. Moti ga »hoja vzvratno«, podpihovanje uničujočih starih praks. Podobno stališče imata tudi prvaka SD in Desusa. Dejan Židan je v enem od javnih nastopov poudaril, da četudi bo mandat za sestavo vlade podeljen Janezu Janši, ta nikakor ne bo dobil podpore SD, ker si ne želijo v koalicijo s strankami, ki gradijo na nestrpnosti in žalitvah, ki so hujskaške in potvarjajo zgodovino. Karl Erjavec se že vidi v levosredinski vladi, s SDS pa nikakor ne, a ne zato, ker je Janša govoril, kako »noče Desusa in podobnih glodavcev«, pač pa zato, ker imata SDS in NSi preveč različen politični program. Desnica zagovarja privatizacijo bank, državnega premoženja in več zasebnega zdravstva in šolstva, zato konceptualno ne more priti skupaj z Desusom.

Infografika: Delo

Znana je tudi izjava Ljudmile Novak, predsednice NSi, ki je zatrdila, da v koalicijo z Janšo ne bo šla, razen če bi vlado vodil kdo drug. »Naša predsednica ne bo požrla besede,« je prepričan Matej Tonin, vodja poslanske skupine NSi. Na vprašanje, ali torej nedavna klavzura stranke, na kateri so govorili o morebitni prevetritvi vodstva, ni morebiti prav posledica tega njenega stališča, za neuspelim poskusom spremembe v vodstvu NSi pa nekateri vidijo celo Janeza Janšo, Tonin pravi, da sploh ne vidi povezave. »Ni dokazov, da je to res, to so špekulacije, med obema zadevama je minilo tudi precej časa,« dodaja.

Po njegovem je največja težava slovenskih volitev, da se dejansko vselej spremenijo v volitve proti Janezu Janši. »SDS ima realno možnost, da zmaga na volitvah, obstaja pa velika verjetnost, da bo velik del levega volilnega telesa pred volitvami pogledal, kdo lahko premaga Janšo, in nato taktično glasoval proti njemu. To se je zgodilo na volitvah leta 2008, 2011 in 2014. SDS ima zvesto volilno telo, je pa hkrati močna mobilizacijska sila za drugo stran. Za resnične spremembe v Sloveniji bi morale stranke oblikovati programsko koalicijo že pred volitvami, po zgledu Demosa, ki je združeval programsko različne stranke in ga je povezoval jasen cilj – osamosvojitev Slovenije, drugih tem, ki so jih delile, pa niso odpirali. Tako bi ljudje že pred volitvami vedeli, kaj pomeni glas za stranke enega ali drugega bloka,« razmišlja Tonin. Janez Janša bi po njegovem moral prenehati na twitterju napadati nekdanje ali nove potencialne politične partnerje, mediji pa bi morali zahtevati od strank, naj pred volitvami jasno predstavijo svojo vizijo Slovenije.

SDS je odprta za sodelovanje

In kaj pravi na vse to Janez Janša? Komentarju, da ga stranke kot bodočega mandatarja zdaj že vnaprej zavračajo, se je za Delo odrekel. V SDS pa ob tem ponavljajo njegove besede, ki jih je izrekel pred koncem minulega leta za Novo24TV. Izjavil je, da je bila njegova stranka vedno odprta za sodelovanje s tistimi, ki so jim volivci namenili določeno zaupanje. »Mi smo dvakrat sestavili vlado, vedno smo vabili praktično vse. Z nikomer nismo odklonili pogovorov oziroma pogajanj in smo vedno sestavili koalicijo s tistimi, ki so hoteli sodelovati. Izključevanje, zavračanje je običajno prihajalo z druge strani. Spomnim se, ko smo se leta 2004 pogovarjali s takratnim predsednikom socialnih demokratov gospodom Pahorjem. Njegovi poslanci so pred našo pisarno, kjer je potekal pogovor, v kamere, ki so tam čakale, govorili, da bodo izstopili iz stranke, če bo šla stranka v koalicijo z nami. Toliko o tem, kdo je vodil socialne demokrate leta 2004, ni jih vodil predsednik, ampak nekdo iz ozadja, in ta je potem prek drugih vezi preprečil, da bi nastala večja koalicija,« je izjavil Janša.

Na nedavnih volitvah v državni svet je SDS sicer sklenila koalicijo s SLS, ki pa napoveduje, da bo na volitvah, na katerih se bo skušala vrniti v državni zbor, nastopila samostojno. Janša je po volitvah svetnikov v enem od tvitov že zbodel NSi, češ da je pogorela in kljub bratenju s SD ni dobila niti enega svetnika, in vprašal, ali je predsednica stranke že odstopila.

Šarec ne bo sodeloval s skrajneži

V Listi Marjana Šarca, glede na to, da še niso parlamentarna stranka, neradi odgovarjajo na vprašanje o povolilnih koalicijah. Če bodo prišli v državni zbor, se bodo »trudili za napredek in razvoj, kar pomeni, da za nas ne bo sprejemljivo sodelovanje z nikomer, ki ima skrajna stališča«, poudarjajo. Nekateri napovedujejo precejšnjo možnost koalicije Marjana Šarca z NSi, ker se Tonin in Šarec na lokalni ravni zelo dobro poznata, v Kamniku imata lokalno koalicijo, prek katere bi lahko na državni ravni nastala nekakšna nova neideološka koalicija. »Dokler ne bo znano, kakšen je program stranke Marjana Šarca, in dokler ne bo jasno, kdo bodo kandidati za poslance, je o tem prezgodaj govoriti,« pravi Tonin.

Da bo Šarec šele zbral poslansko ekipo, v kateri bo dejansko veliko barv, opozarja tudi Biščak. Tako pač je, če ekipo sestavljaš na hitro, pa še brez jasnega signala kam spadaš, ne daš od sebe. Izbirali bodo ljudi po raznoraznih ključih, ne bodo jih zares poznali, bodo različnih ideoloških preferenc in med njimi bodo tudi ljudje, ki lahko gredo v koalicijo z Janševo SDS. »A če bo to storil, bo imel opozicijo v lastni poslanski skupini. Če bo Šarec na volitvah dosegel dober rezultat, bo po mojem mnenju šel v koalicijo zagotovo raje s SD,« napoveduje Biščak. Bolj kot vprašanje koalicij pa je po njegovem pomembno, ali lahko po volitvah pride do spremenjene politike. Kot meni, je ključno vprašanje Slovenije igra do EU in lobističnih zgodb v Bruslju ter njihovo pronicanje v Slovenijo, čemur se naša politika žal ni znala upreti. Nič ne kaže, da se bo to po volitvah spremenilo.

Vloga medijev in družabnih omrežij

Predvolilne napovedi o (ne)sklepanju koalicij v Sloveniji trenutno po mnenju političnega analitika in profesorja na fakulteti za uporabne družbene študije Mateja Makaroviča ne pomenijo zelo veliko. »Mislim, da lahko potencialno kdorkoli, ki bi na volitvah dobil relativno večino, seveda tudi Janša, računa na možnost oblikovanja koalicije. Ključni izziv je, kot je pokazal pred leti primer Pozitivne Slovenije, ali se zna ustrezno pogajati in ali je pripravljen tudi na določene kompromise,« ugotavlja Makarovič.

Glavno vprašanje zato trenutno ni, ali bo relativni zmagovalec volitev sposoben oblikovati vlado, temveč, kdo sploh bo relativni zmagovalec. Po izkušnjah zadnjih let seveda ne bo nič nenavadnega, če bo to stranka, ki trenutno še ne obstaja, oziroma spet kakšen tako imenovani novi obraz. Šarec ima za to očitne ambicije in tudi nekaj realnih možnosti, a za trdnejše napovedi je po Makarovičevem mnenju res še veliko prezgodaj.

Volilna izbira je vselej kombinacija ideološkega ali programskega okvira na eni strani ter osebne karizme političnega voditelja na drugi. Ko gre za vprašanje zmage na volitvah, je postala personalizacija politike ključna, pravijo sogovorniki, medtem ko je pri manjših strankah lojalnost neki ideologiji lahko še vedno dovolj. Tudi letos bo zato volilna tekma predvsem boj voditeljev, med katerimi bodo izbirali volivci, pri čemer bo ključna podoba, ki jo bodo o njih gradili mediji.

Novi obrazi bodo lahko prišli do pomembnejše vloge samo, če bodo mediji znova, kot na zadnjih dvojih volitvah, sprožili plaz evforije. Marsikdo ob tem ugotavlja, da ima SDS močno podporo ne samo zaradi sistematičnega delovanja v lastni volilni bazi, ampak tudi zato, ker je postala solastnica dela medijskega prostora. Poleg televizije Nova24TV, v kateri je sicer solastnik madžarski kapital, ki je blizu njihovemu premieru Viktorju Orbánu, ima tednik Demokracija, tabloid Škandal, spletni portal Politikis, s stranko povezujejo tudi več kot deset lokalnih spletnih portalov.

Vprašanje pa je, kolikšno vlogo bodo ob čedalje pomembnejši vlogi družabnih omrežij v volilni tekmi v prihodnjih mesecih dejansko odigrali klasični mediji. Številni menijo, da ne prav velike in da se je njihov pomen v zadnjih letih opazno zmanjšal.