Kamere v domačih straniščih?

Neke vrste šentflorjanska megla se čez Atlantik plazi čez Britansko otočje proti Evropi. Ne moremo verjeti, ampak verjetno je res: v Veliki Britaniji je začel veljati zakon, ki prepoveduje kajenje v avtomobilih, v katerih so otroci oz. osebe, mlajše od 18 let. Kazen: 50 funtov. Tudi odprta okna niso olajševalna okoliščina. Mimogrede, kaj pa kabrioleti?

In ni samoumevno, da se v avtomobilu z otroki ne kadi?

S tem se načelno strinjamo, vendar so predstavniki policije že dali vedeti, da bo uveljavljanje zakona »izjemen izziv«. Seveda, saj niti blondink z mobilnimi telefoni ob ušesu, ki vijugajo po cestah, ne morejo nadzorovati, zdaj pa bodo še preverjali, kdo v avtomobilu še ni polnoleten. Morda pa si je prav nepolnoletni mladenič prižgal cigareto ali kaj močnejšega. Britanci, ki za upravljanje svojega kraljestva ne potrebujejo niti ustave, bi se lahko že naučili, da je taka zakonodaja nesmiselna, smešna, absurdna. Edina učinkovita »zakonodaja« je v glavah ljudi, v njihovi izobrazbi in omiki.

Ne vemo, kako bi to reč komentiral naš prijatelj Winston Churchill, ki si ga seveda ne moremo zamisliti brez cigare v ustih.

No, ne bomo moralizirali, seveda je ta britanski zakonski nesmisel pljusknil iz ZDA, kjer jim ne zmanjka domišljije za puritanske nedeljske maše. V ameriških zaporih (ki seveda niso tako udobni kot Janšev na Dobu) čemi na tisoče osebkov zaradi grama ali dveh »trave«; zdaj pa so celo tako konservativne države, kot je Teksas, ki po številu usmrtitev zaostaja le za Kitajsko, domislile, da bi se dalo marihuano legalizirati in tako celo nekaj zaslužiti. Contradictio in adjecto, bi porekli nekdanji Emonci.

Puritanci (angl. čisteži) so se najprej pripetili prav Angležem in Škotom v 16. in 17. stoletju. Menili so, da anglikanska cerkev ni dovolj reformirana; zahtevali so preprostejše cerkvene obrede, preprostejše bogoslužje in strožjo moralo. V 16. stoletju so prišli navzkriž z anglikansko cerkvijo, pozneje jim je uspelo celo prevzeti oblast v državi. Po zlomu tega gibanja se jih je veliko izselilo v Severno Ameriko, kjer so v Novi Angliji ustanavljali kolonije – ki so dolgo ohranjale svoje puritanstvo. In ga seveda še zdaj.

Iz puritancev so izšli prezbiterijanci, indipendenti, kvekerji in še nekatere verske ločine. Zdaj nam beseda puritanec pomeni človeka, ki kaže pretirano versko in moralno strogost, ali pa hinavca, ki se dela brezmadežno čistega (po enciklopediji DZS).

Puritanstvo je torej doma na Otoku, čez lužo je dobilo nov zagon, zdaj pa se nam od tam vsem vrača v globalnih dimenzijah. Vse skupaj spominja na Sigmunda Freuda in njegovo psihoanalizo; ko so njegove raziskave o spolnosti in duševnih motnjah prežvečili v ZDA, smo nazaj dobili golide intelektualnih pomij za vsakršno rabo.

Čemu smo se spotaknili ob angleški zakon o kajenju v avtomobilih? Ker gre ameriško puritanstvo s svojim globalnim vplivom vendarle predaleč. Vsakemu normalnemu človeku je menda jasno, da se v avtomobilu z otroki ne kadi – in za to ne potrebujemo imperativov anglosaškega prava! No, saj ne gre samo za to reč; puritanstvo, kot ga je prežvečila Amerika, je pravzaprav agresivno, vsiljivo, pogosto v konfliktu s temeljnimi pravicami, predvsem pa je samo v sebi kontroverzno, ker temelji na dvojni morali. V zaporih na tisoče dilerjev »trave«, v trgovinah v Koloradu legalna prodaja.

Se ljudje zavedajo, koliko porcij puritanske »etike« iz ZDA je treba sproti prebavljati? Najprej so v tistih krajih prepovedali alkohol (prohibicija), potem so to reč morali preklicati, ker je ravno to spodbudilo pijančevanje in omogočilo razcvet mafije. Zdaj gigantska tobačna industrija financira boj proti kajenju, pred vsakim vhodom v poslovne stavbe v New Yorku pa osebje na hitro »raufa« poleti in pozimi. Prijatelj George Orwell bi znal povedati, kje se bo to končalo – s kamerami v domačih straniščih?

Amerika prednjači tudi v »zdravi hrani«. V kalifornijski Santa Barbari smo se nedavno čudili, koliko je krepko zavaljenih deklet, čeprav so vse »natepavale« nekakšne solatne mešanice. Je pač tako, puritanizem gre z roko v roki s hipokrizijo, kar se, denimo, razgalja tudi v t. i. ekološki ozaveščenosti. ZDA in Kitajska še dolgo ne bosta zmanjšali izpustov, ki ogrožajo podnebje, zmoreta pa dovolj špijonov, da so »razkrinkali« veliki Volkswagen, ki jim gre seveda v nos, ker je kajpak boljši od Detroita. Tu si niti ne upamo omeniti (tajnega!) trgovinskega sporazuma med ZDA in Evropsko unijo.

Pred leti sem skušal v New Yorku skuhati špagete za goste. Četudi sem se še tako trudil, mi omaka ni uspela, ker ni bila niti približno naša, mediteranska. Ker tam sploh ni pravih okusov.

In navzlic temu se ta velika država pod plaščem svojega puritanstva, ki ji je verjetno vsajeno globoko pod kožo že od časa prvih angleških kolonij na vzhodni obali, trudi izvažati celo nekakšno ekološko ozaveščenost. Po svojih standardih. Marsikdo nasede. V Cerknici, na primer, so svetniki izglasovali, naj po Cerkniškem jezeru plujejo drevaki, a so pozabili, da jih skoraj nihče več ne zna izdelovati. Kot pravi naša Dragica Jaksetič, je za izdelavo drevaka potrebnih 150 let staro drevo in 380 ur težaškega mojstrskega dela.

Pravzaprav niti ne gre za to, recimo za brezsmiselno protikadilsko zakonodajo, ki ji bo zagotovo sledila še kaka »protizakonodaja«. Naj se tisti, ki imajo toliko za povedati o totalitarizmih, vsaj za hip zamislijo nad neko »underideologijo«, ki jo sproti producirajo v ZDA in potem vsiljujejo svetu.

V londonskih pubih sem še pred leti lahko vstopil v povsem zakajen pub, kjer sem se imenitno počutil. Je London še vedno London?

Cigarete, cigare in pipe so seveda še najmanjši problem. Dejanski problem je, da se je (ameriško) puritanstvo, kajpak v tesni povezavi s hipokrizijo in laganjem, tako rekoč globaliziralo. Pod plaščem demokracije in podobnih »vrednot«. Že Periklej (495–429 pr. n. št.) ni imel najboljšega mnenja o demokraciji, ampak je bolj stavil na svobodo kot temeljno vrednoto. No, Američani bolj stavijo na demokracijo, ki je imeniten izvozni izdelek, ker nikoli ne veš, kaj je v paketu. V demokracijo lahko mimogrede stlačiš tudi kak protikadilski zakon in še kaj drugega.

To se nam sproti dogaja. V Singapurju, kjer se ne gredo hinavščine, niti ne nakaži, da imaš žvečilni gumi; v New Yorku so v podzemni železnici namestili »tarče«, da bi ga tam izpljunil. Na tleh je sicer katastrofa od teh gumic, nobena vzgoja in omika ne pomagata.

Nerodno je, da se ameriško puritanstvo, podedovano od Britancev, širi v mednarodna politična in vojaška obzorja. Te dni jim je uspelo zbombardirati bolnišnico v Afganistanu (Zdravniki brez meja); Obama se je opravičil in s tem je menda vse končano; če pa Rusi rogovilijo po Siriji, je očitno vse narobe, ker že vnaprej kratijo človekove pravice. Tako propaganda, ki je v novi hladni vojni zagnala vse svoje stroje. Saj seveda ne zagovarjamo Putina, vendar se je treba ozreti tudi čez ramo, čez lužo, kjer sta si puritanstvo in hipokrizija našla nove planjave za svoje širjenje.

K nam trenutno pljuskata kot razni protitobačni in podobni zakoni. Utegne pa presenetiti kakšen mnogo nevarnejši val.