Kdo bo varuh grala?

Občutek, da je Slovenija zagrajeno mostišče, ki se komajda sproti brani pred napadalci in predatorji, tudi ta teden ni pojenjal. Tokrat je bil odziv koalicije na že drugo interpelacijo SDS zoper ministrico za delo, družino in socialne zadeve Anjo Kopač Mrak še bolj odločen kot pri prvi. Ne le da je zavržno uporabljati tragično zgodbo koroških dečkov, so poudarili, ne morejo si dovoliti niti, da bi SDS v razrahljani javnosti nabirala politične točke na tako cenen način.

Potem je bila tu druga velika tema, pač tudi v slogu morebitne nove interpelacije zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. V ponedeljek, torej 12. decembra, naj bi bil preobratni datum, ko bi moralo biti povsem jasno ne le, kakšna bo prihodnja zdravstvena reforma, temveč tudi, ali bo Slovenija dokončno odpravila sistem dodatnega zavarovanja in ga nadomestila s konceptualno sprejemljivejšim. Ne le kritiki, tudi nevtralni opazovalci so si bili dokaj edini, da se v ponedeljek ni zgodilo nič preobratnega, preje nekaj taktičnega. In vendar je premier Miro Cerar javnosti sporočil, da stoji za svojo ministrico.

Koalicijska stranka Desus je to stališče sprejela rezervirano, a ne brez mere politične soli, ki glede vsebine reform bolj kot kaj drugega pomeni zadolžnico premieru osebno. Sporočili so mu, da je zdaj odgovornost njegova, ne le ministričina, torej imata poslej oba nalogo izpeljati modernizacijo slovenskega zdravstva. Tu so še skrajševanje čakalnih vrst, centralizacija javnih naročil in projekt, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese na zavod za zdravstveno zavarovanje.

V zaledju vsega dogajanja je veliko neznank in taktičnih manevrov, za katere izid s tega mesta v resnici ni predvidljiv. V zagrajenem mostišču se še vedno ližejo rane, ki so nastale v minulih vojnah, in spomin pri ljudeh še vedno generira strah. V Mariboru se je mestna oblast s podjetjem Iskra Sistemi poravnala za sedem milijonov evrov odškodnine za izpadli dohodek iz javno-zasebnega (roparskega) partnerstva pri postavitvi hitrostnih radarjev za merjenje hitrosti avtomobilov. Iskra Sistemi naj bi na prometnih »grehih« Mariborčanov, kot je preračunal poročevalec Dela Peter Rak, za 30 milijonov vloženega denarja v času koncesije in v idealnih projekcijah prislužili 200 milijonov evrov. Tedanji župan Franc Kangler je postavil vzorec prihodnje Slovenije, kjer se zasebni in javni interesi na hrbtih ljudi prelevijo v biznis zelo spornega tipa. Radarje so postavljali na mestih, kjer ni ogrožena varnost nikogar, omejitve pa so ekscesno neživljenjske, so v izraziti socialni občutljivosti komentirali Mariborčani in iz tega se je rodila »revolucija« s protesti po vsej državi.

Zato je najbrž odveč podčrtati, da je javnost v tem trenutku zelo občutljiva na egalitarno dimenzijo reforme slovenskega zdravstva, ob katerem so se precej jasno pokazali novi apetiti po »postavitvi dobičkanosnih radarjev«, če v prenesenem pomenu označimo analogne želje po privatizaciji in koncesionalizaciji zdravstva.

Pravzaprav je na dlani, da tip sredinske oblasti zdajšnjega tipa stoji ali pade na obrambi ali na predaji javnega dobrega. Zdravstvena reforma ima v tem smislu metapozicijo in je pri temeljnih možnostih: odločiti se po načelu na novo definiranega modela javnega zdravstva ali zlagoma slediti neoliberalnim impulzom po privatizaciji sistema, po elitizaciji zdravniškega poklica in po njegovem izvzetju iz sistema javnih služb. Vse to ponazarja vzporedni spoprijem z visoko motiviranimi, včasih kar agresivnimi predstavniki sindikata Fides, ki je druge sindikate javnega sektorja v posebnem pismu naznanil in oblatil pred komisarjem za človekove pravice Nilsom Muižnieksom.

Predsednik Fidesa je kolege obtožil nič manj kakor javnega organiziranja pogroma zoper zdravnike. Ta gesta je sama po sebi sprta z resničnostjo in vulgarna, tu so laži in podtikanja, so povedali pri sindikatih javnega sektorja. Že očitek, da je bil umor zdravnika v Izoli 22. avgusta 2016 povezan z nestrpnostjo po podpisu sporazuma med Fidesom in vlado 2. decembra 2016, je sprt s časovnim zaporedjem. Razkriva pa energijo, naravo in motivacijo Fidesovih napadalcev na ves svet okoli sebe.

Na presečišču tovrstnih visokih energij, motivov in interesov naj bi po lasnih besedah stala vlada. Postavljala naj bi se kot moment stabilnosti in kot branik mostišča, ki stoji na kolih in ga ogrožajo tako globalizacija kot notranji napadalci. V načinu reforme zdravstvenega sistema pa se bodisi skriva njena resnična kvalifikacija za branika mostišča bodisi se skriva status enakorodnega napadalca, kot so ti, ki se prek zdravniškega sindikalizma razkrivajo kot del problema namesto kot del rešitve.