Mali avto in begunci

Prvega januarja 2015 umrli sociolog Ulrich Beck je imel prav: na Zahodu smo pri Lessingovi priliki o prstanu. Obstaja en prstan, ki ga oče preda svojemu sinu nasledniku. Obstaja pa še več prstanov, ki jih je oče, da ne bi nikogar prizadel, razdelil vsem sinovom in vsakdo izmed njih ga ima za pravega. To je bilo izhodišče religij, za katere je Beck zatrdil, da imajo kot kozmopolitski akterji strahovito moč, potencial za mir ali vojno. Imamo jo v Siriji in po beguncih razumemo, kaj pomeni.

Tudi ideja suverenih zahodnih nacionalnih držav po nacionalni ideji uteleša sekularizirano religijo. Namesto verskega dekaloga je za osnovo postavila temeljne človekove pravice. Tudi tem sinovom je oče razdelil prstane.

V teh dneh poteka 70. zasedanje Generalne skupščine OZN, organizacije, ki je bila ustanovljena pred sedemdesetimi leti. Takrat, takoj po drugi svetovni vojni, se je 51 držav opredelilo do temeljnih človekovih pravic in postavili so standard mednarodnega miru in varnosti. Danes stara Evropa sprejema stotisoče sirskih, afganistanskih, iraških in drugih beguncev. Nekateri bežijo pred vojno, pred muslimansko vojno formacijo Isis, ki je, podobno kot mudžahidi v Afganistanu na koncu 70. let prejšnjega stoletja, nastala z vzpodbujanjem ZDA (proti Sovjetski zvezi, zdaj Rusiji), proti katerim se je v obliki teroristične grožnje ironično obrnila prav ta.

V mučnih diskusijah o beguncih (Madžarska, Slovaška, Češka, Romunija ...) se kaže, koliko ksenofobnih predsodkov še vedno deluje in ideja EU poka po šivih, čeprav jo skupaj še držijo ekonomski interesi. Resnica o beguncih z Bližnjega vzhoda gre v korenine, te pa so v ZDA, Rusiji, Izraelu in v zemlji lokalnih marionet ter samoniklih diktatorjev (Bašar al Asad), ki se požvižgajo na ljudi, ideologije in religije pa izkoriščajo za surovo moč in oblast.

Tu se spet spomnimo na pokojnega münchenskega sociologa Ulricha Becka in njegov poziv religijam v obliki vprašanja: »Ali so islam ali katolicizem, hinduizem ali protestantizem sposobni kapitalističnemu svetu, ki stavi zgolj na gospodarsko rast in individualne človekove pravice, odpreti alternativo postsocialističnega vključevanja in – v luči suženjstva, kolonializma in imperializma – perspektivo sočloveškega dostojanstva tretjega in četrtega sveta?« Smo pri bistvu problema in rešitev.

Ta teden sta se zgodili dve zadevi, mehkejša in temeljnejša: sestali so se notranji ministri EU in dosegli dogovor o premestitvi 120.000 beguncev po državah EU. Voditelji EU so potem sklenili, da morajo za rešitev begunskega problema doseči tudi dogovor z Rusijo in ZDA ter najprej ukrepati v Siriji, nato finančno okrepiti mejne države, ki sprejemajo begunce, in postaviti nove standarde za njihovo obravnavo, kajti stari so se izkazali za nezadostne. Druga zadeva pa je bil obisk papeža Frančiška na Kubi (sestal se je tudi s Fidelom Castrom) in prihod v ZDA, kjer ga je pričakal predsednik Barack Obama z družino. Z vojaškega letališča se je izvila kolona okrepljenih terenskih vozil, med njimi pa je neugledno peljal mali fiat 500 (v njem je sedel papež) z vatikanskimi oznakami in rumeno zastavico: prizor, ki je v luči Beckove dileme modernih ideologij povedal vse.

»Služenje ljudem ne sme nikoli biti ideološko,« je na Kubi dejal Jorge Mario Bergoglio. »Človek ne služi idejam, ampak mora služiti ljudem.« V ZDA se je sestal z ameriškimi škofi in jih pozval, naj bodo v svoji retoriki manj ostri, bolj odprti in sočutnejši do ljudi. Ameriški škofje so zaostrovali vprašanje gejevskih porok, splava ipd. in s tem politično (podobno kot v Sloveniji) sledili republikanski politiki. Škofje so slišali svojega papeža, ki z njimi sicer deli temeljna stališča: »Ne gre za pridiganje zapletenih doktrin, ampak za veselo razglašenje Kristusa, ki je za nas umrl na križu in vstal od mrtvih.« Pozval jih je, naj se ne bojijo priseljencev, ki bodo obogatili Ameriko in njeno Cerkev. Njegov govor pred ameriškim kongresom, so pisale agencije, je bil pričakovan z nestrpnostjo konservativcev: ne marajo njegovih stališč do podnebnih sprememb in ne njegovega nasprotovanja brezglavemu pehanju za denarjem in dobičkom. Kongresnik slovenskega rodu, republikanec iz Arizone Paul Gosar, je podčrtala STA, je najavil, da bo papežev govor bojkotiral.

Toda poante so dane in zdi se, da se po velikem valu beguncev v Evropo moderni svet zlagoma spreminja v izhodišču, ki ga je spočela. Pravzaprav je Ulrich Beck pravilno pokazal, od kod se bodo spremembe lahko dogajale: od tam, kjer prihaja moč duha, in po številnih ljudeh, ki s sočutjem in ambiciozno humanitarno akcijo vektorsko spreminjajo moč visoke politike.