Med Sirijo, Dobovo in oblaki

Obraz »proxy« vojne je v Siriji ta teden že precej bolj jasen. Kozmetična maska po sestrelitvi ruskega letala je z njega padala v zelo nediplomatskem obtoževanju med Rusijo in Turčijo o tajni trgovini z nafto. Svetovna nestabilnost na Bližnjem vzhodu ni dobila le obraza, temveč tudi ime in naslov. »Proxy« vojna se imenuje kot boj proti Islamski državi (IS) oziroma terorizmu, toda vsi spori okrog nje se naslavljajo na umazano naftno trgovanje, s katerim se IS financira. Slovenski premier, so poročale agencije, je v dramatičnem vzpostavljanju duha nove hladne vojne v New Yorku obiskal sedež podjetja IBM Watson, kjer se je podpisoval memorandum o soglasju, potem je še obiskal serijo ameriških podjetij, po lastnih besedah ustvarjal platforme z eminentnimi ameriškimi podjetji na področju informacijske tehnologije. Obisk naj bi bil namenjen privabljanju naložb in odstranjevanju administrativnih ovir zanje, proizvod tega v Sloveniji pa naj bi bilo vzpodbudno in predvidljivo poslovno okolje.

Steznik in hladna vojna

Poglejmo, kako se v Siriji mešajo karte v zakulisni igri svetovnega interesnega pokra. V medije je prišla novica, da bodo ZDA začele bolj aktivno podpirati kurdske odporniške skupine v Siriji, ker da so te najbolj učinkovite v boju proti IS. Rusija je Turčijo že pred tedni obtožila, da se v svojih strateških letalskih napadih pravzaprav ne vojuje proti IS, temveč akcije izkorišča za to, da skladno s svojo večstoletno taktiko uničuje Kurde. ZDA so se namenile uriti Kurde, a hkrati Turčiji kot zaveznici v Natu dovažajo nove zaloge orožja in letal. In pomembna tiha novica je bila, da bodo ZDA s Kurdi, če bo treba, tudi pehotno vstopale v Sirijo, po potrebi brez Kurdov.

Rusija je Turčiji napovedala resne protiukrepe zaradi zrušitve ruskega letala na turško-sirski meji, toda ZDA je tako Turčijo kot Rusijo pozvala, naj se osredotočita na IS in ne druga na drugo. Rusija je obtožila Erdoğana in njegovo družino, da z IS tihotapijo nafto iz kalifata v Turčijo. Predložila je z nočnimi videoposnetki podkrepljeno dokazno gradivo in se hkrati vprašala, kako je mogoče, da tega in podobnih poslov IS strateško močne in tehnološko dovršene sile, kakršne so ZDA, ne bi poznale. In če so, zakaj niso ukrepale! Erdoğan, potem ko je Putin javno »siknil«, da samo Alah ve, zakaj so Turki sestrelili letalo (češ, zakaj so bili tako nespametni), je vrnil udarec in Rusijo obtožil, da je ona sama trgovala z IS in z nafto. V resnici je spor med Erdoğanom in Putinom zategnil steznik nad boki zveze Nato in ZDA. Slednje, ki so se skušale zadržati v ozadju, so s prvimi nadaljnjimi potezami Nata pokazale, katera bo globalna geopolitična logika v prihajajočih letih.

Turški premier Ahmet Davutoğlu je v sredo Rusijo obtožil, da posega po slavnih metodah sovjetske propagande. Mediji so ga citirali takole: »Med hladno vojno je obstajal sovjetski propagandni stroj. Imenoval se je laži Pravde ... Mislili smo, da je minilo sovjetsko obdobje Rusije, a se po malem vrača – Moskva se znova zateka k metodam propagande, da bi prikrila probleme s sosedami.«

Medtem je Nato po šestih letih »mirovanja« v svoje vrste povabil Črno goro in tako zabil klin med Srbijo in Sredozemskim morjem. Pomemben motiv Rusije za podporo Asadu v Siriji je dejstvo, da ji ta dovoli vojaško oporišče in dostop do Sredozemlja. Sledilo je pomembno sporočilo: potem ko so se na Krimu razšla pota Rusije in Nata, postaja jasno, da Nato Rusije več ne dojema kot strateškega partnerja, temveč kot državo, ki na zapuščini Sovjetske zveze restavrira hladno vojno.

Nekaj zadev

Začnimo v Sloveniji, da bo zgodba postala relevantna. Prva zadeva: v begunski zgodbi je naša država naredila pakt z Nemčijo, vse skupaj pa ima opraviti z idejo in prakso schengenske Evrope. Ta je prišla na udar, potem ko se je izkazalo, da že v Grčiji preprosto ne deluje. Le Monde je citiral Junckerja: schengen je v komi. Sledila je grožnja Grčiji: če ta ne bi hotela sprejeti evropske pomoči pri varovanju meje, če ne bo izvajala schengenskega protokola, in do zdaj ga ni, jo bo EU začasno izključila iz tega območja.

Druga zadeva: Nemčija se je takoj odzvala Hollandovemu pozivu po strateški pomoči v vojni proti IS in odobrila vojaško logistično podporo in sodelovanje kakih 1200 vojakov. Francija je pohvalno sprejela slovenski prispevek desetih vojakov (menda inštruktorjev), češ da ni toliko pomembno število, temveč vzornost v odnosih in volja biti na pravi strani ter pomagati, kadar se izkaže za potrebno.

Tretja zadeva: pojavile so se informacije, da dva od »kosov« orožja (kalašnikovke), s katerimi so teroristi v Parizu kosili ljudi, po lastniškem domicilu izhajata iz Novega mesta (okrog 1990), izdelana pa sta bila v Crveni zastavi v Kragujevcu. Interpretacije o slovenski poosamosvojitveni trgovini z orožjem na črno so spet aktualne.

Četrta zadeva: nemška obveščevalna služba je ta teden posvarila pred Saudsko Arabijo kot dejavnikom destabilizacije, saj da izvaža vahabitski islam in z njim povezano nevarnost terorističnih fanatikov. Sunitska Saudska Arabija tekmuje s šiitskim Iranom, kralj Salman in njegov sin Mohamed se vidita kot voditelja celotnega arabskega sveta, krha da se tudi saudsko zaupanje do ZDA. Njen motiv v Siriji je odstranitev Bašarja al Asada, njen motiv je vzpostavitev lastnega jedrskega orožja, bombe in, tako obveščevalci, videti je, da se tega najbolj zaveda Rusija, Putin, ki ima v Siriji svoje načrte, ne nujno enake kot Francija, Velika Britanija ali Nemčija.

Vidik tega poročila je, da se Nemčija očitno aktivno ukvarja s sirsko krizo na način, ki se bistveno razlikuje od ameriškega, ruskega in vzbuja vtis, da gradi evropsko strateško os. To bi pripravljenost na vojaško sodelovanje s Francijo vsekakor postavilo v novo luč, v perspektivo krepitve in ne osamevanja EU.

Kdo prav in kdo narobe

Slovenska pozicija, tako je videti v ravnanju slovenske diplomacije in premiera Cerarja osebno, ne pušča dvoma, da država želi biti na zahodnem krilu ladje, ki jo v terorističnih salvah obstreljuje IS in se povrh v neurju »proxy« vojne nevarno ziblje med Scilo interesov velesil (in velikoarabskega pohlepa) ter Karibdo begunske preureditve evropskih držav, s tem pa fašizacije in radikalizacije evropskih družb, vključno s slovensko. Bistveno sporočilo Cerarjevega obiska v ZDA je bilo tridelno: sporočilo je željo po stabilizaciji delovnega oziroma poslovnega okolja v Sloveniji, potem je spregovorilo o zaželeni predvidljivosti tega poslovnega okolja, ki seveda vsebuje idejo dolgoročnosti in vzdržnosti. Toda, in končno, razkrilo je, da ni bilo dano v kontekstu na primer Združenih narodov, drugih načelnih institucij, formacij ali idejno brezinteresne (z)družbe, temveč v prostorih družb z močnim interesom. Od ene je premier prejel pismo o nameri za sodelovanje pri projektu državni računalniški oblak (DRO).

Postavlja se vprašanje: kako reševati svet in kako rešiti svojo državo, če njenih simbolnih sporočil in praktičnih ravnanj ne vodijo načela, jih ne spremlja brezinteresnost? Če ne spominja na duha ustave, temveč so vpeta v posel, v logiko profita in prevladovanja nekoga nad nekom, kar je bistvo, vzrok in posledica vojne v Siriji? Mar se ni Slovenija 2003 podpisala pod vilniuško izjavo, s katero je deseterica evropskih držav podprla invazijo ZDA na Irak? Danes so pred nami dokazi o katastrofalnih posledicah tega dejanja.

Postavlja se tudi vprašanje, ali se Slovenija sploh še lahko vkrca na varni vlak proti Zahodu in ne proti Vzhodu, posebej, in v Dobovi je begunski dokaz, saj bi se na »varnih vlakih« proti Zahodu morala peljati skupaj z begunci, ki v objemu Zahoda iščejo natanko isto varnost kakor Slovenija. Ta se, vzvratno pogledano, počuti v nevarnosti (dokaz so žičnate ograje) prav zaradi beguncev.

To nas pripelje k odgovoru na vprašanje, kdo v t. i. sirski zadevi ima prav in kdo narobe. Odgovor, se zdi, je spet dala Slovenija v Dobovi. Odgovor tiči v ameriškem državnem informacijskem oblaku in Natu na eni ter v na novo postavljeni ruski bombniški dobrodelnosti na drugi strani. Slovenija je po svojih uniformiranih silah begunce določila kot varnostno grožnjo in temu primerno so dogodki sledili vse do žičnatih ograj in do najbolj ksenofobnih (mestoma kar fašistoidnih) političnih izpadov v zgodovini samostojne Slovenije. Tudi v Siriji se vrstijo prizori iz tridelne Matrice bratov (zdaj brata in sestre) Wachowski. Svet ostaja prostor padlih duš, ki se brez prave možnosti za dokončno rešitev kopljejo v oblakih in se prebijajo v nebo.