Mir v našem svetu

Trgovec z orožjem na ekumenski romarski poti in potico na jedilniku se s Savdsko Arabijo razume bolje kot z Evropsko unijo.

Objavljeno
26. maj 2017 13.52
Ali Žerdin
Ali Žerdin
Obstaja vtis, da so itinerarij prve turneje ameriškega predsednika Donalda Trumpa sestavili v uradu za dialog z verskimi skupnostmi. Saudska Arabija, prva postaja turneje, ni le dežela naftnih polj, temveč tudi država, v kateri stoji Meka, rojstni kraj preroka Mohameda. Jeruzalem, druga postaja turneje, kjer se je Trump za trenutek ustavil ob Zidu objokovanja, je sveti kraj za jude, kristjane in muslimane. Iz svetega Jeruzalema, kjer je pokopan Jezus Kristus, je odpotoval do palestinskega Betlehema, Jezusovega rojstnega kraja. Turnejo je nadaljeval v Vatikanu in ob koncu obiska Svetega sedeža čivknil, da je po srečanju s papežem še bolj zavezan miru v našem svetu. Mimogrede, formulacija »mir v našem svetu« je pomenljiva, saj predpostavlja, da obstaja več svetov, naš in nenaš. Iz Vatikana je pot nadaljeval do katedrale zveze Nato v Bruslju in zelo ostro sporočil, da mora tudi vzhodni del zavezništva – torej Evropa – poslej za vojaške reči porabiti dva odstotka BDP, ker ZDA svojega denarja ne nameravajo več trošiti za evropsko varnost. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pa je občinstvo miril, da Trumpova grožnja še ne pomeni odpovedi načelom kolektivne varnosti, ki je zapisana v petem členu Severnoatlantske pogodbe.

Na prvo turnejo ameriškega predsednika lahko gledamo še z drugega zornega kota. Morda pa vendarle ni šlo za medverski dialog ter obhod najpomembnejših romarskih točk planeta. Saudska Arabija ni le dežela nafte in Meke, marveč je od prve zalivske vojne naprej pomembna tudi zaradi ameriških vojaških oporišč in vzletnih stez za ameriška brezpilotna letala. Z režimom, ki ni na dobrem glasu, saj obstajajo dovolj prepričljivi dokazi, da med številnimi konkurenčnimi frakcijami teokratskega režima obstajajo tudi takšne, ki podpirajo Islamsko državo, je sklenil fenomenalno dober trgovski posel. Saudska Arabija bo kupila za 110 milijard dolarjev ameriškega orožja. Če vemo, da Saudska Arabija šteje dobrih 31 milijonov prebivalcev, dobimo osupljivo številko. Vsakemu prebivalcu Saudske Arabije je Trump prodal za 3500 dolarjev vojaške robe. Za ta denar se da nabaviti zelo učinkovit kos orožja. Da Trump ni romar po svetih točkah »našega sveta«, temveč trgovski potnik, je dokončno postalo jasno v katedrali zveze Nato, ko je severnoatlantskim zaveznicam zvijal roke, naj kupujejo več orožja. Pač, mir v svetu se najbolj učinkovito doseže z dialogom, spoštovanjem, ljubeznijo, če hočete. Mir v našem svetu pa se doseže v oboroževanjem.

Kje so meje našega sveta? So to obale Severnega Atlantika, ki zaradi geostrateških razlogov segajo v severni Mediteran? So meje našega sveta zakoličene s članstvom v zavezništvu Nato? Če sodimo po količini osornosti na obrazu predsednika Trumpa, Evropska unija ni nujno del našega sveta. Pogovori med dvema Donaldoma, Tuskom iz Evropske unije in Trumpom iz Združenih držav, niso bili najbolj prisrčni. Na lestvici najmanj prisrčnih srečanj med Trumpom in državniki iz preostalih delov sveta je na prvem mestu še vedno srečanje med nemško kanclerko Angelo Merkel in potomcem bavarskega poslovneža Friedricha Trumpa, ki je potekalo 17. marca letos. Hkrati pa je Trump kar prisrčno sodeloval pri plesu s sabljami, ki so mu ga priredili gostitelji iz teokratske Saudske Arabije.

Zakaj obstaja vtis, da Saudska Arabija skoraj zagotovo leži znotraj meja našega sveta, za Evropsko unijo pa to ni tako zelo gotovo? Zato, ker je Saudska Arabija za ameriško orožje pripravljena potrošiti 110 milijard dolarjev, Evropa pa je pri orožarskih nakupih bolj zadržana, skopuška in – če je res nujno – usmerjena predvsem na notranji trg.

Paradoks formulacije mir v našem svetu bo bolje razumljiv, če jo postavimo v zgodovinski kontekst. Nekoč je veljalo, da so meje našega sveta predvsem meje tipa racionalnosti, ki se je od renesanse naprej razvijala v zahodni Evropi, ta tip racionalnosti pa se je do neke mere napajal pri najbolj svetlih intelektualnih tradicijah arabsko-islamskega sveta. In druga točka konteksta: leta 1961, ob slovesu s funkcije, je tedanji ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower opozoril na izjemno moč vojaško-industrijskega kompleksa. Meje našega sveta segajo do točke, kjer trgovske potnike vojaško-industrijskega kompleksa sprejemajo z rdečo preprogo. Trump morda ni trgovski potnik Wall Streeta, gotovo pa je trgovski potnik vojaško-industrijskega kompleksa.

In kaj ta trgovski potnik jé? Potico? Šala papeža Frančiška, jezuita, je trpka. Potica simbolizira Jezusovo trnovo krono. Jezusova trnova krona simbolizira trpljenje. Trpljenje pa povzročajo – to je menda jasno – orožarski trgovski potniki. Orožarski trgovski potnik je lepo zaobljen, ker se prehranjuje s potico, simbolom trpljenja.