Most med civilno družbo in državo

Leto 2015 bo ostalo zapisano med mejniki civilnodružbene pobude z velikimi črkami. V tem letu so se posameznim iniciativam podeželskih parlamentov pridružila gibanja malodane vseh evropskih in sosednjih držav, od Skandinavije do Balkana in od Portugalske do Armenije.

Objavljeno
04. december 2015 13.09
Polhov Gradec je kraj v občini Dobrova- Polhov Gradec, Slovenija 1.novembra 2015. [Polhov Gradec,slovenski kraji,jesen,cerkve,panorame,zelenje,drevesa]
Tekst Goran Šoster Foto Jure Eržen
Tekst Goran Šoster Foto Jure Eržen
Prvi so podeželske parlamente uvedli Švedi, tem so sledile bližnje države z obeh strani nekdanje železne zavese.

Podeželski parlamenti so izraz socialnega boja brez enoznačnega protagonista. Združujejo gibanja, posameznike in organizacije, od malih kmetov do intelektualcev, aktivistov in funkcionarjev, podjetnikov, mladih; skratka, gre za zelo pisano druščino. Vsebina in pristop sta enako pomembna. Značilen pristop po principu »od spodaj navzgor« v primeru podeželskih parlamentov ne ostaja le na načelni ravni. To je temeljni princip animacije širokega spektra prebivalcev, ki na podeželju živijo, delajo ali oboje hkrati. Zaradi široke reprezentativnosti so sporočila iz podeželskih parlamentov pogosto ujeta v artikulacije splošnega značaja. Podeželski parlamenti ne morejo rešiti konflikta interesov pri rabi prostora in razhajanj pri pogledih na vzvode razvoja podeželja, lahko pa jih ublažijo. Skupen razmislek širokega kroga uporabnikov podeželskega prostora je pomemben prispevek h kvalitetnejšim razvojnim odločitvam. Podeželski parlamenti odslikavajo raznolikost volje ljudstva v najširšem pomenu besede.

Sistem parlamentarne demokracije ni kos izzivom viharnega začetka 21. stoletja. Kriza finančnega kapitalizma je le ena od globalnih težav, s katero parlamentarna demokracija slabo shaja. Spričo tega je v zadnjih desetletjih vzniknilo več pobud za močnejšo udeležbo širšega kroga ljudi v kreiranju politik in odločanju o vsakdanjih dilemah, od vse pogostejših referendumskih pobud do alternativnih oblik izražanja volje ljudstva, kot so elektronske volitve in protesti. Samoorganiziranje in oživljanje skupnosti na lokalni ravni, neodvisno od državnih in paradržavnih sistemov, doživlja pravi razcvet. Podeželski parlamenti so ena od pojavnih oblik participativne demokracije, ki gradijo skupnost s konstruktivno družbeno držo.

Graditev mostu med državnim aparatom in civilno družbo je velik izziv sodobnih družb in vse prej kot lahko uresničljiva naloga. Številna evropska gibanja za razvoj podeželja postavljajo v ospredje prav ta izziv. Najizrazitejše od teh je Prepare – mreža za evropsko podeželje, ki je pomembno prispevala k širjenju podeželskih parlamentov po Evropi. Gibanje Prepare je poleg organizacij Elard (evropskega združenja lokalnih akcijskih skupin) in ERCA (evropske zveze podeželskih skupnosti) eden od treh pobudnikov in organizatorjev evropskega podeželskega parlamenta.

Zgodovina podeželskih parlamentov

Zgodovina teh parlamentov odraža tri valove demokratizacije podeželja. Prvi val je bil omejen na sever Evrope, drugi je zanihal od zahoda proti vzhodu in tretji od severa proti jugu. V 70. letih so se lokalne skupnosti Norveške, Švedske, Finske in Danske spoprijele z izrazitimi trendi depopulacije podeželja tako, da so poskušale vplivati na dvig kvalitete življenja na podeželju. Drugi val izhaja iz 80. let, ko je švedska politika sprožila kampanjo kreiranja lokalnih društev in skupnosti ter doživela velik odziv s terena. Več kot 5000 lokalnih iniciativ je sprejelo vladni izziv in začelo odločno delovati v svojih okoljih. Povezali so se v močno nevladno pobudo in jo poimenovali po sloganu kampanje Naj živi vsa Švedska. V zgodnjih 90. letih je prav ta pobuda iniciirala prvi švedski podeželski parlament. Od takrat do danes je bilo v tej državi organiziranih že dvanajst podeželskih parlamentov. Švedski zgled so posnemali v sosednjih državah v obeh delih Evrope, tako zahodnem kot vzhodnem. Omeniti velja, da so imeli podeželski parlamenti v Estoniji, na Madžarskem in Slovaškem močan osamosvojitveni naboj spričo osvobajanja od sovjetskega pokroviteljstva. Tradicija podeželskih parlamentov je večji razmah doživela v zadnjih desetih letih. Ob podpori evropskih mrež za razvoj podeželja in entuziastov aktivistov so ti parlamenti postali tradicionalni zbori ljudi na Švedskem, Finskem in Nizozemskem ter v Estoniji, Slovaški, Sloveniji, Latviji, Litvi, Hrvaški ter Bosni in Hercegovini.

V več državah, med njimi tudi v Sloveniji, smo pobudniki podeželskih parlamentov krepko soočili različna mnenja glede poimenovanja tovrstne iniciative. Konotacija termina parlament je namreč bolj kot z idejo participativne demokracije, ki predstavlja izhodišče pobude, povezana s tradicijo parlamentarne demokracije, ki jo želijo podeželski parlamenti preseči ali vsaj dopolniti. Izvor besede parle, ki pomeni razpravljati, je bistvo obeh pristopov.

Oktobra letos je v Podčetrtku potekal že tretji slovenski podeželski parlament. Več kot 250 udeležencev je razpravljalo o problemih, izzivih in priložnostih slovenskega podeželja. Med visokimi gosti so bili predsednik državnega zbora, minister za kmetijstvo z nizozemsko kolegico, nekateri poslanci državnega zbora in ugledni predstavniki mednarodnih nevladnih organizacij. Pobudnik tretjega slovenskega podeželskega parlamenta je bilo, tako kot pri prvih dveh podeželskih parlamentih, Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Slovenski podeželski parlament je znova prispeval k odpravljanju zastarelega stereotipa, ki enači podeželje zgolj s kmetijstvom. Resorni minister je udeležencem ponudil velik izziv s pozivom, da naj podeželski parlament poda oblasti usmeritve o tem, kaj podeželje potrebuje. Vsebine dvodnevnih razprav so ponudile veliko priložnosti za soočenje različnih pogledov, pri čemer so udeleženci pokazali veliko razumevanja in strpnosti do drugače mislečih. Pravzaprav je bila večina »drugače mislečih«.

Med zaključki, ki so jih tokrat prvič strnili v deklaraciji, so nasprotovali prostotrgovinskim sporazumom, iskali rešitve pri soočanju javnega interesa in zasebne lastnine, branili naravo in kmetijska zemljišča pred pretirano pozidavo (primer avtoceste skozi Braslovče), se zavzeli za ranljive in zapostavljene družbene skupine, za celovito reševanje razvojnih zaostankov nekaterih delov Slovenije in odločno zahtevali spremembe davčne zakonodaje za ugodnejše poslovanje in delo na podeželju. Opozorili so na upadanje kvalitete življenja zaradi odmikanja številnih storitev v urbane centre in med temi izpostavili vse težji dostop do osnovnih zdravstvenih storitev. Tokratni podeželski parlament je dopolnil pričakovanja z obravnavo sprejete deklaracije na najvišji politični ravni.

Z dokumentom, ki hkrati zavezuje udeležence k delovanju in zahteva ukrepanje od izvršne in zakonodajne veje oblasti, se je seznanila slovenska vlada, obravnavali so ga v komisiji za kmetijstvo v državnem svetu in na skupni seji odbora za gospodarstvo in odbora za kmetijstvo v državnem zboru.

Evropski podeželski parlament

Novembra se je na drugem evropskem podeželskem parlamentu na meji med Avstrijo in Nemčijo zbralo 240 udeležencev iz 40 držav. Tridnevni dogodek je zaokrožil celoletno kampanjo zbiranja idej in predlogov po principu »od spodaj navzgor«, ki je koordinirano potekala v 40 državah. Ponekod v obliki podeželskih parlamentov, drugod na njim lastni način, vselej pa ga je vodila civilnodružbena pobuda. Kampanja in dogodek, ocenjena na okrog pol milijona evrov, sta le delno obremenila evropske davkoplačevalce s podporo iz programa Europe for Citizens in avstrijskega proračuna, saj so večji del vključeni donirali v obliki »prispevkov v naravi«. Osrednji del tokratnega podeželskega parlamenta je bil posvečen sprejemu temeljnega dokumenta, katerega ambicija je dobiti polno pravico podeželskih skupnosti do podobne kvalitete življenja, kakršne so deležni prebivalci urbanih okolij. Prav tako ambiciozna je zahteva po enakovredni vključitvi v politično odločanje.

V Manifestu, strnjenem v 30 točk, so povzete ideje in zahteve vseh kampanj, v katere je bilo vključenih več tisoč ljudi. V ospredju je poziv k vzpostavitvi enakovrednega partnerstva med državo in ljudstvom.

Obeti

Sodeč po zavzeti razpravi o deklaraciji tretjega slovenskega podeželskega parlamenta na skupni seji parlamentarnih odborov za kmetijstvo in za gospodarstvo si lahko predstavniki civilnodružbene pobude obetamo spremembe. Vlada nam prek ministrstva za kmetijstvo sporoča, da želi prisluhniti našim pobudam. S finančno podporo pri izvedbi vseh treh podeželskih parlamentov to deloma potrjujejo. Slovenska različica podeželskega parlamenta zlagoma prerašča iz manifestativnega tipa prireditve v resnejšo obliko, nekakšno zmes med aktivističnim, protokolarnim in strokovnim shodom z velikimi ambicijami: spreminjati dano, iskati poti do uresničitve možnega.

V širši perspektivi lahko neskromno trdimo, da postajajo podeželski parlamenti fenomen, ki ozavešča kontinentalne dimenzije Evrope ter povezuje pobude iz večjega dela držav med Uralom in Atlantikom na osi vzhod–zahod in večine držav med Arktiko in Mediteranom na osi sever–jug. Priprave na evropski in slovenski podeželski parlament, ki bosta izvedena leta 2017, smo že začeli. Razmišljamo o tem, kakšno podeželje želimo imeti po letu 2020.

Goran Šoster je pobudnik podeželskih parlamentov.