Nadškof, čigar aretacijo je zaukazal papež

Portret tedna: Józef Wesołowski

Objavljeno
26. september 2014 15.59
Vatican Dominican Abuse
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Józef Wesołowski je več kot tri desetletja veljal za varovanca Karola Wojtyłe. Najprej je za varovanca veljal v obdobju, ko je bil Wojtyła krakovski kardinal, saj ga je Karol Wojtyła leta 1972 posvetil v duhovnika. Potem ga je poslal na šolanje v Rim; po letu 1978, ko je Wojtyła postal papež Janez Pavel II., pa je Wesołowski najprej postal vatikanski diplomat. V diplomatsko službo je vstopil leta 1980. Služboval je v Afriki, Kostariki, na Japonskem, v Švici, Indiji in na Danskem. Nadškofovski status je dobil leta 1999, leta 2000 pa ga je posvetil papež Janez Pavel II. Istega dne, ko je bil postavljen za nadškofa, je postal tudi apostolski nuncij v Boliviji, torej najvišji diplomatski predstavnik Svetega sedeža.

Po treh letih je zamenjal celino in je kot najvišji vatikanski diplomat služboval v Kazahstanu, akreditiran pa je bil še v okoliških državah. Iz Azije se je tri leta po smrti Janeza Pavla II. kot diplomat vrnil v novi svet. V času Benedikta XVI. je postal nuncij v Dominikanski republiki, karibski državi, ki leži vzhodno od Kube. In prav na Karibih so oblasti začele zbirati dokaze o njegovi domnevni pedofiliji. Poročila govorijo o tem, da je na dominikanskih plažah kupoval dečke, ki so se ukvarjali s prostitucijo, v hiši ob morski obali je spal v isti sobi kot številni fantje, obtožbe o nadškofovi pedofiliji pa so prihajale tudi iz notranjosti države. Organi pregona Dominikanske republike so začeli raziskovati početje nuncijevega rojaka, prav tako duhovnika, ki naj bi bil kriv spolnih zlorab v kraju Juncalito, hkrati pa naj bi mladoletnike vodil tudi v hišo nuncija Wesołowskega.

Pred letom dni je dominikanski generalni državni tožilec Francisco Dominguez Brito izjavil: »Ne bomo dopustili, da bi kdorkoli uporabljal Katoliško cerkev ali katerokoli drugo versko institucijo kot ščit, ki naj bi ga obvaroval pregona pred kaznivimi dejanji, zlasti če gre za kazniva dejanja zoper otroke.«

Vatikan je nuncija skrivaj odpoklical avgusta lani, tik pred izbruhom afere. Po informacijskih kanalih, ki jih ima Sveti sedež, so očitno prišle dovolj prepričljive informacije o kriminalnem početju visokega vatikanskega diplomata. Glavne informacije o nuncijevem kriminalnem početju je Vatikanu posredoval dominikanski kardinal Nicolás de Jesús López Rodríguez.

Dominikanski generalni državni tožilec kazenskega postopka ni mogel izpeljati, ker je imel Wesołowski pred odhodom s Karibov diplomatsko imuniteto. Zdaj so mu diplomatsko imuniteto odvzeli.

Italijanski in dominikanski tisk sta ob selitvi sicer špekulirala, da je odpoklic povezan s tri leta trajajočimi konflikti med nuncijem in portoričanskim kardinalom Robertom Gonzálezom Nievesom. Septembra lani pa je televizijska preiskovalna novinarka Nuria Piera razkrila, da so nuncija odpoklicali zaradi pedofilije in popivanja na krajih dvomljivega slovesa.

Prvi del interne vatikanske preiskave se je s tajno odločitvijo vatikanskega cerkvenega sodišča končal junija letos, ko so Wesołowskemu vzeli škofovski naziv in ga izključili iz duhovniškega stanu. Poleti pa je Wesołowskega v Rimu, menda na ulici, opazil 55-letni dominikanski škof Victor Masalles. To je tudi javno naznanil, temu pa je sledil ukrep samega vrha. Prav Wesołowski je Masallesa, sicer rojenega v Barceloni, posvetil v škofa.

Papež Frančišek se je pedofilskih afer lotil bistveno drugače od predhodnikov. Če so pred njegovim prihodom v kuriji duhovniško pedofilijo razumeli kot »statistično zanemarljiv pojav« - kot se je pred časom v pogovoru s hrvaškim tiskom izrazil slovenski kardinal dr. Franc Rode –, je papež Frančišek razglasil ničelno toleranco. Noben prelat, ne duhovnik ne kardinal, ne bo imel nobenega privilegija, če bi šlo za spolne zlorabe, je napovedal papež Frančišek. Dokaz, da z ničelno toleranco misli resno, je navodilo, naj aretirajo Wesołowskega. Nekdanjega nuncija so po aretaciji zaprli v nekakšen vatikanski hišni zapor.

Ponovimo - Wesołowski ni navaden diplomat ali duhovnik. Tudi ni navaden nadškof. Je dolgoletni varovanec papeža Janeza Pavla II. Janez Pavel II. je od letošnjega aprila svetnik. Sporočilo ne bi moglo biti bolj ostro in hkrati izostreno: niti dejstvo, da je bil Wesołowski svetnikov varovanec, ne more biti razlog za opustitev kazenskega pregona.

Wesołowskega zdaj v Vatikanu čaka še kazenski postopek. Tiskovni predstavnik Svetega sedeža Federico Lombardi je pojasnil, da lahko nekdanjega nuncija, če mu bo dokazana tudi kazenska odgovornost, čaka šest do sedem let zapora. Če bi se izkazalo, da so bile njegove žrtve mlajše od 14 let, bi bila kazen lahko še višja. Hkrati je Vatikan sporočil, da bodo preiskavo razširili še na druge države, v katerih je služboval. Nekdanjemu nadškofu so dodelili zagovornika, ki to nalogo opravlja po službeni dolžnosti.

Sojenje nekdanjemu nadškofu naj bi se začelo ob koncu letošnjega ali na začetku prihodnjega leta. Kazenski proces bo prelomen. Vatikansko kazensko sodišče ima pristojnost, da sodi o domnevnih kaznivih dejanjih, storjenih za vatikanskim obzidjem, sodi pa tudi vatikanskemu diplomatskemu osebju, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v tujini.

»Statistično zanemarljiv pojav« bo torej prvi sodni epilog dočakal tudi v samem središču Rimskokatoliške cerkve. Poročila iz središča pa govorijo, da Wesołowski ne bo zadnji, ki bo zaradi pedofilije sedel na vatikansko zatožno klop.