Nerešljiva povolilna križanka

Nepomembno dejstvo aktualnega okvira hrvaškega trenutka pa ni predsednica Kolinda Grabar Kitarović.

Objavljeno
18. december 2015 15.12
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik
Od hrvaških parlamentarnih volitev je minil dober mesec dni. Pogovori o sestavljanju parlamentarne večine in vlade trajajo in trajajo. Osrednji igralci so tri stranke: HDZ kot relativna zmagovalka, SDP in Most, ki ima s petnajstimi mandati (štirje so iz Mosta že odšli) ključ za sestavo nove hrvaške vlade v svojih rokah. Bodo HDZ in Most ter še nekaj satelitov prvi, ki bodo prešli magično številko 76, s tem v hrvaškem saboru pridobili večino in sestavili vlado?

Okvir zdajšnjih razmer, v katerih se je znašla Hrvaška, je takšen: levosredinska koalicija Hrvaška raste, ki podpira dosedanjega premiera Zorana Milanovića, je v povolilnih pogajanjih zbrala 66 poslanskih mandatov, desna Domoljubna koalicija pa ima za zdaj 59 poslancev, kolikor jih dobila na volitvah.

Ključna za sestavo vlade je tretja opcija po številu glasov, stranka Most neodvisnih list, s svojimi petnajstimi mandati, s čimer ima ključ za sestavo vlade v svojih rokah, saj lahko le z glasovi te stranke »veliki« sestavita večino, to je magičnih 76 glasov v saboru. Mimogrede: v Domoljubni koaliciji sicer pričakujejo, da se jim bi po dogovoru z Mostom pridružila še katera od manjših strank, ki so z enim ali dvema mandatoma vstopile v osmi sklic hrvaškega sabora, s čimer bi prešli mejo 76 glasov. V Mostu so se že odločili, da bodo nadaljevali pogajanja le z Domoljubno koalicijo, saj je levosredinska koalicija dokončno zavrnila predloga Mosta o vladi, v kateri bi bile skupaj vse tri opcije, kot tudi nestrankarskega premiera. V Mostu so vseeno dejali, da niso zaprli vrat niti koaliciji Hrvaška raste, če bo spremenila mnenje.

Nepomembno dejstvo aktualnega okvira hrvaškega trenutka pa ni predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki je opravila že tri kroge posvetovanj s predstavniki parlamentarnih strank in poslanci narodnih manjšin o mandatarju za sestavo nove vlade. Že trikrat je tudi potrdila, da nobena politična opcija nima potrebnih 76 poslanskih mandatov za podporo novemu mandatarju. Znova in znova ponavlja, da je časa za imenovanje mandatarja za sestavo vlade vse manj, pa tudi, da ne bo dovolila, da zavlačevanje negativno vpliva na stabilnost države.

Nove volitve. Izhod iz krize?

Mar te njene besede napovedujejo izredne volitve? Številni opazovalci dogajanja na hrvaškem političnem prizorišču menijo, da si je to mogoče tako razložiti. Pravijo, da bi bile nove, pravzaprav ponovljene volitve in začasna t. i. tehnična vlada najracionalnejši izhod iz krize, v kateri se je znašla hrvaška politika. Težke besede si izmenjujeta vodilna politika obeh koalicij, Zoran Milanović kot šef levosredinske koalicije Hrvaška raste in desni Tomislav Karamarko, ki vodi domoljubno koalicijo. Puščice letijo tudi na račun Mosta.

Dosedanji premier Milanović ocenjuje ravnanje Mosta kot »operacijo reševanja HDZ«, da je Most »le mostišče za vrnitev HDZ na oblast«. Na vprašanje, zakaj ne more biti v isti vladi z Domoljubno koalicijo, pa odgovarja, da zaradi »rasistov, fašistov, nestrpnežev in obtožencev za hud kriminal«. Za Karamarka pa je delovanje Milanovića in SDP »plazeči se državni udar«.

Vmes pa sestanki in pogovori o morebitnih dogovorih. Tudi tisti v elitnem zagrebškem hotelu Esplanade, ko so pred kamere javnosti sedli veliki trije in se dogovorili, da se bodo vnovič sestali in se poskusili nekaj dogovoriti. Kot sodobna oblika potovanja s slovitim Orient Expressom. Marsikdo nemara niti ne ve, da je bil omenjeni zagrebški hotel zgrajen prav zaradi Orient Expressa, vlaka kraljev in vohunov, katerega potniki so se v tem hotelu malce spočili, opravili kakšno srečanje, se naužili kremnih rezin in z vlakom odropotali naprej – proti Orientu. Tako kot v sodobni različici, ko so se sestali Milanović, Karamarko in šef Mosta Božo Petrov, opravili srečanje in »odropotali« naprej – proti novemu srečanju.

Tukajšnja politika se je znašla v precejšnji zagati – ne le zaradi hrvaške ustave, zaradi katere je taisti Most njena žrtev. Ustava namreč določa, da lahko mandat za sestavo vlade dobi samo tisti, ki ima podporo večine vseh poslancev, ne dopušča pa možnosti, da bi mandatar postal relativni zmagovalec volitev, tako kot denimo v Sloveniji. Namesto pogajanj, ki jih vodi in programsko usmerja mandatar, poteka zakrito licitiranje za glasove poslancev, to pa uničujoče deluje na že tako heterogeno skupino, kakršna je Most.

Oblast je slast

Nobena skrivnost pa ni, da si levosredinska oblast, na čelu s SDP, želi obstati na oblasti. Te si želi tudi doslej opozicijska HDZ. Ne glede na dejstvo, da sta obe koaliciji osvojili kar 115 poslanskih mandatov v 151-članskem saboru, pa tudi, da so jima volivci namenili kar 70 odstotkov vseh glasov, je več kot očitno, da med njima ni prostora za dogovor, kaj šele za sodelovanje v skupni vladi. Hrvaška pač ostaja razbita, razdeljena na sekularni in protinacionalistični tabor, ki se kaže v zdajšnji koaliciji Hrvaška raste, na drugi pa klerikalno-nacionalistični tabor, ki ga zastopa Domoljubna koalicija. Ta delitev, z izjemo kratkotrajnega obdobja domovinske vojne med letoma 1991 in 1995, je na Hrvaškem nenehno navzoča in tako HDZ in SDP omogoča, da sta tudi 25 let po prvih svobodnih volitvah še vedno najmočnejši stranki, večina volivcev pa lepo in varno spravljena v svojevrstnih ideoloških skrinjicah. In krog je skorajda sklenjen.

Hrvaško gospodarstvo pa je posebna zgodba. Gospodarstveniki opozarjajo, da kriza še traja, luči na koncu predora pa še ni videti, ne glede na pozitivne kazalce, ki se kažejo v trenutkih političnega brezvladja. Nekaj napredka je vidnega, a »Hrvaška še vedno krepko zaostaja za članicami EU in članicami tako imenovane Nove Evrope«, meni Davor Majetić, generalni direktor Hrvaškega združenja delodajalcev. Najnovejši podatki kažejo, da je Hrvaška ena od treh držav (poleg Portugalske in Malte) v EU, ki ji je uspelo zmanjšati število zaposlenih, in sicer za 0,6 odstotne točke. Brezposelnih je skoraj 290.000, stopnja zaposlenosti je 54-odstotna, število državljanov z blokiranimi bančnimi računi znaša 232.887, v postopku izvršbe je kar 168 tisoč osebnih avtomobilov, skoraj 100.000 računalnikov, nekaj manj kot 50 tisoč strojev in celo – 46.689 glav živine. Denar za odplačevanje državnih posojil postaja vse dražji, obroki višji, domača valuta kuna v odnosu do evra bolj slabi kot zadržuje stabilnost. Takih, kot je 33-letna Kristina P. iz Popovca v Baranji, ki je svoja otroka izpisala iz šole in se napotila s trebuhom za kruhom v Nemčijo, je na Hrvaškem tudi vse več …

Smetišča strankarske zgodovine

V tem mozaiku hrvaške sedanjosti ne kaže pozabiti niti na strankarsko in znotrajstrankarsko dogajanje. Tudi to je namreč v tesni povezavi z oblikovanjem nove oblasti.

Nemara je treba začeti tistega oktobra letos, ko je dvajset mladeničev v črnih uniformah, vojaških čevljih in s črnimi baretkami, nosili pa so rdeče zastave, spremljalo Branimirja Glavaša, obsojenega za strašne vojne zločine v Osijeku leta 1991, ko je v imenu svoje stranke, slavonske HDSSB, vlagal strankarsko listo za takrat bližajoče se parlamentarne volitve. Črnosrajčniki so marsikoga spomnili na mračna leta prejšnjega stoletja, Glavaš pa je dobil dovolj podpore za vstop v hrvaški sabor (njegova stranka je dobila dva mandata).

Tudi Milan Bandić, dolgoletni prvi mož Zagreba, je s svojo stranko vstopil v hrvaški sabor; zastopala ga bosta dva poslanca. A prav te dni je hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu objavil, da so po opravljeni preiskavi vložili obtožnico proti Bandiću in petnajstim osebam v korupcijskem primeru Agram. Bandića in druge obtožence bremenijo korupcije in malverzacij, tudi z zemljišči, s katerimi so Zagreb oškodovali za skoraj tri milijone evrov. Le kdo si zdaj želi »kontaminiranega« Milana Bandića za političnega partnerja, zaveznika?

Pravcate vojne pa potekajo tudi znotraj velikih dveh, tako SDP kot HDZ, kjer jih ni malo, ki si želijo, da Milanović in njegova ekipa, ki jo označujejo kot arogantno in bahavo, odide. Tako kot tudi v HDZ, kjer jih je kar nekaj, ki bi radi, da Karamarko odide na smetišče strankarske zgodovine.

Sestankovanje in iskanje famoznega 76. glasu se na hrvaškem političnem parketu nadaljuje. Delno javno, delno prikrito očem. Pričakovani prihodnji torek, ko je predsednica Grabar Kitarovićeva sklicala četrti krog posvetovanj, bo bržkone le še en torek v utrujajočem nizu. Izredne volitve pa bodo tako ali tako eno od nedelj. ●