Tiskane izdaje
Francoska Coface (Compagnie Française d'Assurance pour le Commerce Extérieur) je ena največjih kreditnih zavarovalnic na svetu, ki se očitno ozira na nove poslovne priložnosti pri nas. Slovenija je zanje privlačna tudi zato, ker je blizu Italije in Avstrije in je zelo dobra vstopna točka za celotno jadransko regijo, pravi prvi mož Cofacea Xavier Durand. Z njim smo se pogovarjali tudi o novih izzivih pri upravljanju tveganj.
Gospod Durand, prihajate iz Francije, vodite Coface, eno največjih svetovnih kreditnih zavarovalnic. Bistvo vašega posla je upravljanje s tveganji. Lahko razložite, kako predvideti vsa tveganja, kako jih pravilno oceniti in predvsem kako jih nadzorovati? Je, rečeno metaforično, težko igrati vlogo boga?
Nismo bog. Ne vem, kaj se bo zgodilo jutri. A naš posel je pomagati podjetjem, da so pripravljena na ukrepanje, karkoli že prinese prihodnost. Zdaj imamo gospodarstvo, ki deluje zelo dobro, imamo sočasno gospodarsko rast v Evropi, ZDA, Aziji, na razvijajočih se trgih. A na drugi strani imate veliko tveganj. Tu so tveganja, povezana z dolgom, potencialnim dvigom obrestnih mer, pa številna tveganja, povezana s političnimi in geopolitičnimi napetostmi, ki jih je veliko, kot veste. Zato je zelo težko natančno predvideti, kaj se bo zgodilo. Tega niti ne poskušamo. Imamo pa scenarije in tu je naša naloga zelo proaktivna – podjetjem moramo pomagati, da se soočijo z izzivi, ki jih prinese prihodnost. Tu pa je pomembna gibčnost, v naši industriji želimo biti najbolj gibčna kreditna zavarovalnica. Pojem gibčnost (agility) se nanaša na upravljanje različnih situacij, da smo pri tem boljši od konkurence ali pa poskrbimo, da lahko naši klienti tveganja upravljajo sami.
Kakšen je namen vašega obiska v Sloveniji?
Veliko potujem po svetu. Pri Cofaceu sem dve leti in že v prvih dveh mesecih sem obiskal države po vsem svetu, kjer imamo prek sto klientov. Zame je zelo pomembno, da sem v stiku s trgi in z našimi potencialnimi ali obstoječimi strankami in da čas porabim za razumevanje strukture našega posla. Da poudarim, naša družba je prisotna na stotih trgih po svetu na vseh kontinentih, poslujemo že 70 let in za nas je zelo pomembna lokalna prisotnost. Naši zaposleni vsak dan sprejmejo 10 tisoč odločitev o kreditih v petdesetih državah in delajo skupaj, s pomočjo ene velike baze podatkov. Torej nismo centralizirana organizacija, temveč skupina lokalnih organizacij, ki delajo skupaj, in to nas dela zelo različne. Naš posel je, da smo na terenu skupaj z našimi strankami, vladami, ekonomisti.
Dobro, a zakaj ste tukaj, kaj vas zanima v Sloveniji?
Tu sem, ker nas zanima razvoj tega dela sveta.
Nedavno ste zaprli svojo podružnico pri nas. Očitno ne odhajate s slovenskega trga?
Naša odločitev o umiku je bila povezana z našo majhno prisotnostjo, nismo bili dovolj veliki, zato smo se odločili, ne le v Sloveniji, da se konsolidiramo in povečamo našo prisotnost. To ne pomeni, da se umikamo, temveč želimo v Sloveniji narediti več.
Zanimivo. Ali morda vaši načrti za več poslov v Sloveniji vključujejo tudi nakup SID Prve kreditne zavarovalnice, ki jo banka SID namerava prodati?
Ne komentiramo posamičnih transakcij, a kot sem že dejal, nas zanima povečanje naše prisotnosti v Sloveniji, ko in če ima to smisel.
Poznamo dve vrsti rasti na trgih: organsko in z nakupi in prevzemi. Kaj vam je bliže?
Tu imamo različne pristope. Naša družba je v svoji 70-letni zgodovini rasla tako z green-field novimi zagonskimi podjetji ali pa s prevzemi. Torej smo v zgodovini počeli oboje.
Dobro, kaj pa v Sloveniji?
V Sloveniji bi počeli oboje.
Zakaj vas zanima Slovenija?
V tej regiji smo že dolgo časa in ta del sveta je za Coface zelo dober, zgodovinsko smo rasli iz leta v leto. Želimo povečati obseg poslov v srednji in vzhodni Evropi. Slovenija pa je za nas zelo zanimiva, ker je v jadranski regiji, kjer želimo povečati svojo prisotnost, je na križišču zelo pomembnih poti in že razvija zelo zrelo gospodarstvo, kjer lahko ustvarimo več poslov.
Bi torej Slovenija lahko za Coface postala center odličnosti za vso jadransko regijo?
Da, mislim, da bi bilo to mogoče. Za nas je pomembno, da delamo lokalno, a v ustreznem obsegu. V naši prejšnji organizaciji v Sloveniji nismo bili dovolj veliki, da bi lahko zagotavljali ustrezne storitve na trgu. V prihodnje pa bi se lahko zgodilo to, kar sprašujete, absolutno.
Foto: Blaž Samec/Delo
(Smeh.) Toliko, kolikor bi bilo smiselno, da bi naslovili priložnosti na trgu.
Kako pa kot glavni direktor velike svetovne kreditne zavarovalnice vidite slovensko ekonomijo, deželno tveganje (country risk) pri nas?
Slovenija je zgodovinsko gledano zelo stabilen del te regije. Je privlačna, tudi zato, ker je zelo blizu Italije in Avstrije in je zelo dobra vstopna točka za celotno jadransko regijo. Na Slovenijo gledam kot na stabilno in uspešno ekonomijo, kjer lahko delamo dobre posle.
V Sloveniji sicer že deluje nekaj podjetij v francoski lasti, kot sta denimo Revoz, proizvajalec avtomobilov iz Novega mesta, ali banka SKB, ki je v lasti Société Générale. Kako ocenjujete gospodarsko sodelovanje med državama?
Mislim, da je dobro. Obstaja zgodovina francoskih podjetij, ki so partnerji slovenskih družb. Če se prav spomnim, se je Renaultova zgodba začela s skupno naložbo (joint venture), kjer je Renault postopoma povečal svoj delež, in kot razumem, je bila to za njih zelo dobra naložba, ki je prerasla v eno najbolj kvalitetnih tovarn. O njej sem slišal same dobre stvari, kar zadeva dolgoročno poslovanje v tej državi. To je pomembno tudi za nas, tudi mi si želimo razvijati sodelovanje na dolgi rok s podjetji in gospodarstvi. Naše velike stranke so z nami v povprečju že 25 let, z njimi smo šli skozi gospodarske cikle, z njimi smo partner v dobrih in slabih časih, pomagamo jim razvijati njihovo poslovanje. To je zame osnovni pogoj za uspešno delo na katerem koli trgu.
Imamo v Sloveniji ustrezno poslovno in pravno okolje?
Mislim, da je to okolje dobro, razvito in primerno za poslovanje. Omenili ste francoska podjetja, ki so tu že dolgo časa. Slovenija je v regiji, ki je sestavljena iz majhnih držav, ki so različno gospodarsko razvite in stabilne. In Slovenija je ena od tistih, ki so bolj stabilne in razvite in je za nas lahko izhodišče za nadaljnjo širitev po regiji. Za nas je pomembno, da imate dovolj znanja in veščin, prej tega v Sloveniji nismo imeli, zdaj pa smo pripravljeni to spremeniti.
Slovenijo je gospodarska in finančna kriza res prizadela, eden od glavnih vzrokov za to je bilo zelo slabo upravljanje s tveganji vsepovsod – v bankah, podjetjih itd. Se je to zdaj izboljšalo? Kako to vidite kot profesionalec, ki načrtuje sodelovanje s slovenskimi poslovnimi partnerji?
Svet je zdaj izjemno medsebojno povezan. Podjetja v Sloveniji razumejo tveganja, povezana z domačo ekonomijo, svet pa se vse bolj globalizira. Tu jim lahko pridemo naproti, v Cofaceu imamo na tisoče strokovnjakov, ki so locirani po vsem svetu. S svojimi zavarovanji pokrivamo tveganja pri kreditih v vrednosti 520 milijard evrov, ob tem, da spremljamo približno tri milijone podjetij, vsak dan pa naredimo približno 10 tisoč kreditnih odločitev, ki jih sprejmejo ljudje na 50 delih sveta. To je tisto, kar lahko prinesemo v Slovenijo – da slovenskim podjetjem omogočimo delovanje po vsem svetu, najsibo v Aziji, Južni ali Severni Ameriki ali pa kjerkoli v Evropi. In tako, da bodo veliko bolje razumela priložnosti in da bodo tudi bolje upravljala s tveganji. Če si del take svetovne mreže, je to dobra priložnost.
No, drži, Slovenija je majhna, odprta in zelo izvozno usmerjena država. Naši poslovneži potrebujejo zelo veliko informacij, da lahko presodijo tveganja vsepovsod: na Kitajskem in drugje po Ameriki pa seveda tudi v Nemčiji, Franciji itd.
Absolutno, in to je tisto, kar počnemo v Cofaceu. Zdaj nas lahko katero koli podjetje na svetu vpraša o kreditnem limitu za katero koli drugo podjetje na svetu. Imamo bazo podatkov o 80 milijonih podjetij iz 100 držav, in če nas povprašate za informacije o katerem koli od njih, to naredimo povprečno v enem dnevu. Če smo v Sloveniji, lahko bolje razumemo tukajšnja tveganja, lahko pa prinesemo v Slovenijo tudi strokovne ocene o tveganjih vsepovsod drugje po svetu. In po drugi strani bomo tudi vsemu svetu prinesli boljše razumevanje tveganj v Sloveniji, kar zanima tuja podjetja, ki poslujejo z vami. Če hočete razumete tveganja, morate govoriti lokalni jezik, brati časopise, pogovarjati se morate z ljudmi, razumeti morate ekonomske politike pa tudi politiko in gospodarstvo, biti morate v središču dogajanja. Delovati lokalno je zato za nas način, kako delati posle. Seveda pa potrebujemo določeno znanje, da upravičimo lokalno prisotnost, saj si ne moremo privoščiti neučinkovitosti.
Ste se ob načrtih, ki jih imate pri nas, že pogovarjali tudi s slovenskimi inštitucijami, ki nadzirajo finančno industrijo, zavarovalnice in banke?
Na tej stopnji tega še ne bi želel komentirati, a zagotovo si želimo zelo dobre odnose z vsemi: za nas je zelo pomembno, da imamo stike z voditelji držav in mnenjskimi voditelji.
Foto: Blaž Samec/Delo
Nam lahko pojasnite, kakšna je lastniška struktura Cofacea, kdo so vaši lastniki?
Da, smo javna delniška družba, uvrščeni smo na borzo. Naši lastniki so investitorji iz Francije, Nemčije, ZDA, Velike Britanije in vsega sveta, med njimi so veliki pokojninski skladi, inštitucionalni investitorji.
Daleč največji posamični lastnik pa je francoska družba Natixis?
Da, oni imajo 41-odstotni delež.
Gre pa za hčerinsko družbo velike francoske banke?
Drži, to je BPCE. Oni imajo svoj finančni delež, vendar pa z njimi ne sodelujemo operativno, na dnevni ravni.
Svetovni gospodarski forum v najnovejšem poročilu o globalnih tveganjih 2018 kot najbolj verjetna izpostavlja ekstremne vremenske pojave, naravne nesreče, kibernetske napade, krajo podatkov, množične neprostovoljne migracije, teroristične napade, borzne balone v veliki državi itd. Kako se spopasti s tem?
To drži. A ponavljam, naša naloga ni kontrolirati tveganja, temveč zagotoviti, da podjetja upravljajo svoje izpostavljenosti na način, ki jim bo dovoljeval dober izhod – karkoli se bo že zgodilo. Tukaj smo zato, da jim pomagamo upravljati tveganja. Ne vemo sicer, katera se bodo uresničila in če, kdaj – a podjetja jih morajo razumeti in biti nanja pripravljena, da ustrezno odreagirajo. Zato imamo ta velik informacijski sistem in podatkovno bazo z milijoni podjetij po svetu, ki uporabnikom pomaga, da so hitrejši, bolj odzivni in natančni in da razumejo, kam se stvari gibljejo.
Vaš posel je zavarovanje pred ekonomskimi tveganji. In prav zdaj je na vidiku veliko novo tveganje, protekcionizem in trgovinska vojna, ki jo utegne zanetiti politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kaj menite o tem?
Naš moto je Coface for trade (Za trgovino). Zakaj? Zato, ker menimo, da je trgovina dobra za svet. Verjamemo, da trgovina ustvarja blaginjo, bogastvo in stabilnost. Države, ki med sabo trgujejo, se bodo manj vojskovale. Drži, zdaj je protekcionizem velik izziv, a ne verjamem, da bo dolgoročno oviral razvoj trgovine, ki se zadnjih 20 let dogaja v zelo hitrem tempu, razlogi za to so zelo globoko ukoreninjeni. Drži pa, da imamo zdaj na kratek rok grožnjo, a sočasno koristi trgovine daleč presegajo zdajšnje nevšečnosti.
Zdi se, da je položaj bolj zapleten: populizem in protekcionizem sta v vzponu, tudi na Zahodu je vse več politikov, ki želijo zavarovati svoj mali vrtiček. To je nevarno?
Da, je nevarno. Poglejte brexit. To je tipičen primer umika, za katerega se je izkazalo, da ga sploh ni tako lahko upravljati. Posledici brexita sta padec britanskega funta in nižja gospodarska rast v Združenem kraljestvu. Brexit torej ni ravno odličen primer, ki bi mu sledili ljudje drugod, če jih zanimajo povsem gospodarske posledice.
Kaj se je finančna industrija, vključno z zavarovalnicami, naučila iz velike finančne in gospodarske recesije po padcu Lehman Brothers?
Lekcija številka ena je, da moraš biti vedno pripravljen na krizo. Absolutno ključno je osredotočenje na tveganja in njihovo obvladovanje. Če ste pripravljeni, da se spopadate s takimi situacijami, boste delali bolje. Tako velika kriza udari vsakega, vprašanje je le, kako hudo vas prizadene. Zato se je tega treba zavedati, se pripraviti, biti discipliniran, uravnotežiti morate tveganja. In seveda, vedno morate tudi izmeriti, kaj ste naredili.
So pa še nova, kibernetska tveganja. Kot pravite, imate veliko bazo podatkov, stike po vsem svetu, sprejemajo se mnoge pomembne odločitve, vse to je spravljeno v vaših računalnikih. Kot vemo, so informacije denar, vpliv, moč. Kako se zaščitite pred kibernetskimi napadi?
Pri tej temi smo zelo previdni. Gre pa za več stvari: tehnologijo, sisteme, procese, zagotoviti morate ustrezne požarne zidove in varnostne sisteme, gre za to, kako preverjaš ljudi in izvrševanje odločitev. Tu gre za vrsto stvari.
Staro pravilo je, da v biznisu ustvarjamo denar s prevzemanjem tveganj, izgubljamo pa ga, če jih nimamo pod nadzorom. Kako uravnotežiti sprejemanje tveganj in njihov nadzor?
To je ista stvar. Razumeti morate, da obstajajo gospodarski cikli. Res je v dobrih časih lažje napredovati z velikimi skoki, a ko pride kriza, ste nato tako ujeti v reševanje svojih težav, da ne morete izkoristiti prednosti in priložnosti, ki jih prinašajo slabi časi, ki so pravzaprav lahko najboljši. Naše poslovne izkušnje trajajo 70 let, ko smo se prebijali skozi mnoge finančne krize – zase in za svoje stranke, ki z nami ostajajo 25 let, z njimi smo šli skozi vse, poslovne vzpone in padce. In prepričan sem, da bodo dobro preživeli padce, če niso pretiravali pri vzponih. To je pomembno.
Kakšna vrsta podjetij vas zanima v Sloveniji? Majhna, srednja, velika, za naše razmere, seveda?
Tu ne gre za kakšne slovenske posebnosti. Naša industrija je sicer začela s kreditnim zavarovanjem velikih skupin. Postopoma smo zdaj bolj osredotočeni na srednja in majhna podjetja. Za nas je zanimivo prav vsako podjetje, ki trguje po svetu, in izvozniki so naše ciljne stranke, prav tako pa tudi podjetja, ki bi lahko izvažala v Slovenijo, ali podjetja srednje velikosti na slovenskem trgu.
Kaj pa start upi, zagonska podjetja, ki so zdaj tako v modi? Sodelujete tudi z njimi?
Tudi, a podjetja, ki komaj začenjajo, imajo še veliko drugih skrbi, opozoriti morajo nase. Upravljanje kreditov postane večja tema, ko postaneš večji.
Pa vi, ste po izobrazbi ekonomist?
Ne, sem inženir, po stroki sem matematik in fizik. Finančni menedžer sem že 30 let, delal sem na tridesetih trgih po svetu, več kot 20 let sem delal v ameriški družbi General Electric, kjer sem vodil njihove finance v Evropi in Aziji.
Torej poznate tudi ZDA?
Tam sem živel šest let, pa tri leta v Tokiu, nekaj let sem delal tudi v Združenem kraljestvu, od koder sem pokrival lep del sveta.
