Nova Zavarovalnica Sava prihaja, zmede ne bo

Z nastajanjem nove velike združene zavarovalnice, Zavarovalnice Sava, ste postali predsednik njene uprave, potem ko zdaj še vodite Zavarovalnico Maribor. Za povrh pa ste pristali tudi v nadzornem svetu NLB. Torej ste postali zelo vplivna oseba?

Ta nadzorniška funkcija mi je resda v čast, ponosen sem, da sem bil izbran, postopek je bil neizmerno korekten in pregleden. Kar pomeni, da sem se skozi vsa testiranja in razgovore prebil brez pritiskov in lobiranja.

Ste prav v vrhu dveh velikih finančnih institucij v državi, zato se zdi to pomemben in odgovoren položaj.

Gotovo, pa tudi toliko manj prostega časa imam zaradi tega. Ostajam pa Mariborčan.

Slovenski državni holding (SDH) je že spet, je videti, upočasnil privatizacijo NLB ali jo celo umaknil. Verjetno tudi za korporativne upravljavce, kamor sodi nadzorni svet NLB, to niso enostavne odločitve – v smislu, danes banko prodajamo, jutri ne?

NLB ima lastnika in tako nadzorni svet kot uprava NLB bomo profesionalno delali, v skladu s tem, kar bo lastnik NLB dorekel v Bruslju. Če bo dobil odlog privatizacije in če se bo ta ustavila ali bo tekla normalno naprej – dolžnost nadzornega sveta je, da vse to spelje v najboljši možni kondiciji in v najboljšem možnem stanju. In spet trdim, da je ta ekipa nadzornega sveta in uprave NLB to sposobna dobro narediti. Torej, kdaj privatizacija in ali sploh, je stvar odločitve lastnika, torej države in Bruslja.

V tem trenutku ste dvojni zavarovalniški šef, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor, ki odhaja, in predsednik nove združene Zavarovalnice Sava, ki prihaja. Pred nekaj dnevi so na nogometnem derbiju v Stožicah mariborski nogometaši premagali ljubljanske in v tej tekmi že imeli na dresih logo nove zavarovalnice. Videti je bilo, kot da nova zavarovalnica že deluje.

Torej na derbiju, na katerega smo zelo ponosni, saj se je končal po naših željah in pričakovanjih, smo se res prvič javno predstavili in napovedali, da prihaja nova zgodba – Zavarovalnica Sava. Sporočilo je seveda bilo, da bo tudi nova Zavarovalnica Sava v prihodnje podpirala nogomet in Maribor. Operativno, uradno pa bo Zavarovalnica Sava začela delovati 2. novembra. Zdaj smo torej v čistem finišu vseh aktivnosti velikega projekta združevanja in del tega so tudi komunikacijske in promocijske aktivnosti. Mislim, da smo s to tekmo izbrali odličen trenutek. In če se bo nadaljevalo tako, kakor se je končala tekma, potem je Zavarovalnica Sava na poti zmagovalke.

Ali bo že samo ime Zavarovalnica Sava dovolj prepoznavno za umestitev nove zavarovalnice na trg, potem ko imamo že leta Pozavarovalnico Sava oz. Savo Re, ta je sicer tudi lastnica vseh štirih zavarovalnic, ki se zdaj združujete? Po drugi strani pa, koliko so že in še bodo žalovali za Zavarovalnico Maribor, kot sinonimom za redko, če ne edino uspešno finančno institucijo v Mariboru, na Štajerskem in v širši severovzhodni regiji?

Zavarovalnica Sava samo z novim imenom definitivno ne bo dovolj prepoznavna. Res je tudi, da naša lastnica Sava Re, ki je na trgu že 25 let, ne dela v maloprodaji, kar pomeni, da naše stranke na njeno ime tudi niso toliko navajene. Torej gre z Zavarovalnico Savo za popolnoma novo ime na zavarovalniškem trgu, kar pomeni, da bo treba veliko truda in aktivnosti, da se bo to ime prijelo. Ime Zavarovalnica Maribor odhaja, vendar so po mojem mnenju imena, blagovne znamke, celostne grafične podobe podjetja stvar spreminjanja, kajti vsak lastniški prevzem ponavadi prinese tudi novosti na tem področju. Dejstvo pa je, da zaupanje in posel gradimo ljudje. To, kar sta Zavarovalnica Maribor in Tilia stkali v preteklih letih, se z novo zavarovalnico steka v novo moč.

Zavarovalnica Maribor in Tilia sta znani slovenski blagovni znamki, ki sta tudi kaj vredni. Ravno te dni je bila naprodaj blagovna znamka Peko, ocenjena na več kakor 760 tisoč evrov. Ali se ni razmišljalo tudi o tem, da bi se obe blagovni znamki še nekaj časa uporabljali kot nekakšni podznamki v novi zavarovalnici?

Na začetku je bilo veliko idej, tudi ta, da bi se Zavarovalnica Maribor in Tilia vodili kot blagovna brenda, vendar smo ocenili, da bi to predstavljalo še dodatno zmedo med vsemi temi silnimi imeni in blagovnimi znamkami. Zato smo se odločili, da štiri blagovne znamke odidejo, na njihovo mesto pa vstopi nova – Zavarovalnica Sava. Seveda se zavedamo, da je tveganje vedno prisotno. Naj navedem primer, ki sem ga pred dvajsetimi leti sam spoznal: ko je British Petroleum zamenjal nianso zelene barve v svojem logotipu, je izgubil pri prodaji, in to krepko. Seveda, blagovne znamke so ime, so ponos, ampak naj ponovim, da posel in zaupanje delamo ljudje. Pomeni, da bomo morali biti toliko bolj angažirani, da bomo to tveganje relativizirali.

Ali bo nova združena zavarovalnica začela pod tem imenom delovati že 2. novembra? Kako bodo to prenesli Štajerci in Dolenjci?

Res je, samo še nekaj delovnih dni nas loči od tega pomembnega datuma. To pomeni, da smo res v čistem finišu. Drugega novembra, ko začnemo z novo zavarovalnico, računamo, da bodo tako Štajerci kot Dolenjci to zelo razumno sprejeli, prav zato, ker ne pričakujemo nobenega poslabšanja odnosov z lokalnim okoljem. Nasprotno, Zavarovalnica Sava bo močno podpirala vse, kar sta doslej podpirali posamezni zavarovalnici, in upam, da bomo nekoč tako dobro poslovali, da bomo lahko ta vložek še povečali.

Kaj je bilo pri procesih združevanja najbolj zapleteno in kje so zadeve tekle bolje, kakor ste načrtovali?

Projekt je tekel nekako v skladu z načrti. Pravzaprav se je vse dogajalo v dveh smereh: ena je bila pridobivanje vseh možnih dovoljenj od regulatorjev (AZN, Hanfe), drugo pa so bili razni operativni posli. Seveda je bilo nekaj težav, ki vedno spremljajo takšne projekte, a smo jih zelo dobro rešili. Poudarek uprave in tudi moj osebni pa je, da želimo razbiti mite skupaj z zaposlenimi o kakršni koli drugačnosti. Navsezadnje je Zavarovalnica Maribor precej večja od Tilie. Sedež bo v Mariboru. Gotovo to ustvarja strah med zaposlenimi, ampak naše aktivnosti so že ves čas usmerjene v to, da bodo po 2. novembru vsi popolnoma enakopravni, neodvisno od tega, iz katerega okolja kdo prihaja. Morali pa se bomo ves čas dokazovati, da nam bodo ljudje verjeli. Seveda se bo morala najprej tako odzvati uprava in to je gotovo težko delo.

Z vaše strani je bilo verjetno vse bolj enostavno in tudi zagnano, ko je postalo jasno, da boste novo zavarovalnico vodili vi?

Res je, v prvih idejah lastnika nisem bil predviden za predsednika uprave. V projektnem vodstvu smo bili vsak posebej odgovorni za določeno zadevo, seveda pa sem se po tem, ko je padla odločitev, da bom predsednik uprave, lotil dela s polno paro. Toda noben uspeh, nobeni dosežki in učinki ne pridejo samo zaradi uprav, ampak zaradi ljudi.

Kako bo organizirana nova zavarovalnica, kako ste jih združili na terenu?

Sedež Zavarovalnice Sava bo v Mariboru, sama zavarovalnica bo imela devet poslovnih enot po vsej Sloveniji, te bodo seveda imele svoje vodje, imeli pa bomo tudi več predstavništev.

Kaj bo zagon nove zavarovalnice pomenil za zaposlene? V obeh zavarovalnicah je zdaj zaposlenih več kakor 1200 ljudi. Veliko se je špekuliralo tudi o odpuščanjih.

V tej fazi ostaja število ljudi enako. V Zavarovalnici Maribor je zdaj zaposlenih okrog 850 ljudi, v Tilii okrog 380. V zdajšnji fazi se jih združuje po enotah, projekt teče že skoraj vse leto. Tudi tam, kjer bomo 2. novembra še vedno fizično ločeni, bomo v obeh prostorih delovali kot Zavarovalnica Sava in v obeh lokacijah bo mogoče opraviti storitve Zavarovalnice Sava.

Verjetno se bo izkazalo, da v združenih poslovnih enotah ne boste potrebovali toliko vodilnega kadra niti zaposlenih referentov?

V prihodnje je načrtovano tudi nekaj manj zaposlenih, ampak smo zelo hvaležni lastniku, ker je predvidel zelo mehak način zniževanja števila zaposlenih. Mislim pa, da drastičnega odpuščanja zaposlenih ne bo. Seveda je cilj nove zavarovalnice, da najdemo nove niše ali področja, kjer nismo bili prisotni in po novem želimo biti. In bomo potem kvečjemu še koga potrebovali.

Kako boste v to strukturo vključili dve zavarovalnici Velebit, ki delujeta na Hrvaškem?

Velebit postaja naša podružnica na Hrvaškem. Tam je, razumljivo, druga kultura, druga ureditev, druga pravila, drugi regulator. In temu primerno se bo Velebit, poslej Zavarovalnica Sava na Hrvaškem, tudi obnašal. Vse akcije, ki bodo potekale na Hrvaškem, bodo potekale skupaj z nami, ampak bodo prilagojene hrvaškemu trgu.

Kako vam je v tem letu združevalnih postopkov uspelo poenotiti različne produkte zavarovalnic? Kje bo zavarovan »moj« avto 2. novembra? Se lahko zgodi, da nikjer, če je zdaj pri Zavarovalnici Maribor?

Ne, to se ne more zgoditi. Zavarovanje boste imeli. Vse zavarovalnice, od Tilie do obeh Velebitov, se bodo pripojile k Zavarovalnici Maribor (ZM), kar pomeni, da pravna oseba ZM, njena davčna številka in naslov ostanejo isti, kakor so bili pri ZM. Zamenjalo se bo samo ime: Zavarovalnica Maribor se spremeni v Zavarovalnico Sava. Če boste zavarovanje za avto ali kakšno drugo zavarovanje sklenili 2. novembra, boste dobili novo polico Zavarovalnice Sava, sicer pa sledi polica z novim imenom ob poteku stare police.

Bojazni, da bi prišlo do zmede, torej ni? Tudi pri dolgoročnih življenjskih in podobnih zavarovanjih ne?

Ne, vse je jasno določeno in definirano in do zmede ne more priti. Če ste zavarovani deset let, boste čez deset let dobili plačilo od Zavarovalnice Sava. Starih polic, ki veljajo naslednjih deset let, ne bomo menjavali.

Kakšen izziv je bil za novo zavarovalnico informacijska tehnologija, saj je znano, da jo lahko zagode tudi najboljšim?

Informacijska tehnologija (IT) je vedno največji izziv, zahteva največ aktivnosti do zadnjega trenutka. Tudi zato mi IT sploh še nismo spreminjali, ampak smo samo poenotili oba sistema, da bosta lahko od 2. novembra naprej enako funkcionirala. Zdaj smo se odločili le za določena poenotenja: glede dostopov do podatkov, do baz, a to ne pomeni, da smo mi karkoli v IT ali sistemu spreminjali. Spremembe sistema bodo prišle na vrsto v prihodnjih letih, ko bomo IT zamenjali z modernejšo tehnologijo.

V Tilii ali Velebitu so verjetno imeli nekatere produkte, ki so se razlikovali od tistih v Zavarovalnici Maribor?

Iz nabora produktov ZM in Tilie smo izbrali tiste, ki jih bomo 2. novembra lahko prodajali. Obvezna avtomobilska zavarovanja smo, recimo, imeli skoraj identična, a od zdaj bomo imeli eno. Sicer pa smo izbrali produkte, ki so bili pri Tilii in Zavarovalnici Maribor dobri in uspešni, te bomo pač prodajali v našem novem portfelju po 2. novembru. Zavarovalnica Sava bo imela zato večjo ponudbo produktov, kot sta jih imeli doslej posamično ena ali druga zavarovalnica, seveda pa bomo, tako kot delajo tudi druge zavarovalnice, razvijali produkte naprej in jih še izboljšali.

Kot je razumeti, bo nova zavarovalnica splošna, kompozitna in ne, denimo, v Mariboru bolj klasična, v Novem mestu pa bolj sodobna?

Leta 2013, ko je Sava Re kupila še drugi del Zavarovalnice Maribor, je bila ideja, po kateri bi obdržali dve blagovni znamki – ZM in Tilio – in ju diferencirali: eno za bolj klasična premoženjska zavarovanja, drugo za malo bolj moderne tehnologije, tudi za zdravstvene. Toda izkazalo se je, da je to na majhnem slovenskem zavarovalnem trgu težko in da prej ali slej lahko pride do kanibalizma.

V tem je verjetno tudi pospešeni razlog za združevanje zavarovalnic?

Tako je, od tod ideje in strategije združevanja. Seveda bo v prihodnje, tako si želimo, nova Zavarovalnica Sava delovala tudi pri zdravstvenih zavarovanjih, ko bo pač znana in jasna reforma zdravstvenega zavarovanja. Iskali bomo niše v zdravstvu, pri upokojitvi, dolgotrajni oskrbi. Vse to so izzivi. Vsi tudi vidimo, da se avtomobili spreminjajo, prihajajo električna vozila, Google napoveduje strašne satelitske avtomobile in to pomeni za vse zavarovalnice velike spremembe. Čez deset ali petnajst let zavarovanja, če bodo naše ceste res preplavila Googlova vozila, kot jih imamo zdaj, ne bodo več potrebna.

V začetnem obdobju Zavarovalnice Sava torej ne bo novih produktov. Toda ali se pričakuje, kar je, denimo, že ob lansiranju ideje o združevanju teh zavarovalnic dejal direktor AZN, Sergej Simoniti – večjo optimizacijo poslovanja, več konkurenčnosti, kar bo na koncu koristilo zavarovancem. Bo tako?

V tej fazi združevanja bi bila prenova prezahtevna. Sicer pa ZM predstavlja 70 in Tilia 30 odstotkov nove Zavarovalnice Sava, torej je najbolj naravno, da se 30 odstotkov ljudi iz Tilie nauči, kar že dela 70 odstotkov ljudi v ZM. Če pa bi že zdaj šli v prenovo produktov, bi se morali že zdaj stoodstotno po vseh naših prodajnih mrežah naučiti novega delovanja, kar pa bi bil prevelik izziv za tako kratek čas. Zato bomo prodajali združene produkte, seveda pa bo kmalu prišlo tudi do njihove prenove, že omenjene modernizacije, sledenja novim trendov, nišam in tudi novim kritjem.

Nova zavarovalnica bo močna, če seštejemo premije ZM in Tilie. Na leto bo zbrala več kakor 330 milijonov evrov premije. Zavarovalniška konkurenca gotovo z zanimanjem spremlja prihod tako velike nove entitete.

Zavarovalnica Sava ne bo samo druga največja v Sloveniji, ampak tudi v regiji jugovzhodne Evrope postaja močan igralec, moram priznati.

Kako na vas gledajo na Dunaju, kako v Beogradu?

No, na Dunaju ne vem, ali so to združevanje že opazili, na Balkanu pa že, ampak tam ima svoje zavarovalniške hčerke naša lastnica Sava Re. Predvsem v Sloveniji pa bo to postala zelo močna zavarovalnica in konkurenca nas spremlja zelo pozorno in tudi zelo korektno. Zavedajo se, da je vsak tak proces problematičen, in prepričan sem, da vsak zase vidi pri tem svojo priložnost. Za nas je zato tudi izziv obraniti svoj položaj in pokazati, da smo mi tisti, ki bomo vodili trg.

Kakšni so sinergijski učinki združevanja? So visoki 5 ali 10 milijonov evrov ali več? Tudi kapitalska ustreznost po novih pravilih Solventnosti 2 naj bi bila za združeno zavarovalnico cenejša kakor zdaj za posamične.

Številke pozna lastnik. Jasno pa je, da se združujemo zato, da bomo boljši, se pravi obe zavarovalnici sta že doslej imeli zelo visoke standarde poslovanja, združena pa mora biti še boljša. Seveda pozitivni učinki so in lastnik, ki se je za združitev odločil, je natančno proučil prihranke in učinke. Tudi enostavnejše doseganje kapitalske ustreznosti je ena od sinergij, a tako ZM kot Tilia že doslej s tem nista imeli težav, saj sta zahtevano kapitalsko trdnost obe presegali.

Ena od velikih težav, s katero se srečuje finančna industrija, tudi zavarovalniška, je čas nizkih obrestnih mer, nizkih donosov. Kako se v zavarovalnicah ubadate s tem, potem ko na ta problem opozarja celo regulator?

Res je, donosov tako rekoč ni ali pa so ekstremno majhni in že za majhno povečanje donosnosti se seveda tveganje naložb bistveno poveča. Zavarovalnice bomo morale oblikovati višje kapitalske rezerve in rezervacije, da bomo lahko izpolnile vse, kar smo z zavarovanji nekoč obljubile. Če smo na primer z življenjskimi zavarovanji jamčili 2,75-odstotni donos čez 20 let, ga bomo morali izplačati, tudi če donosov ni.

Z uveljavljanjem novih zavarovalniških direktiv se, poenostavljeno rečeno, zmanjšuje prostor za zavarovalniške produkte z zajamčenimi donosi?

Definitivno bodo tudi glede življenjskih zavarovanj spremembe. Uveljavljata se dve direktivi na ravni EU – IDD in PRIIP – in obe vplivata na večjo transparentnost in večjo varnost zavarovancev. Prinašata pa tudi spremembe v našem poslovanju in našem načinu prodaje in nastopa življenjskih zavarovanj na trgu.

Kako bodo zavarovalnice reševale svojo naložbeno politiko? Tudi iz Bruslja je v zadnjem letu že prišla ideja, naj tudi zavarovalnice več investirajo v »Junckerjeve« naložbene priložnosti, torej v velike infrastrukturne in nepremičninske naložbe.

Vse to je možno, ker dejansko denar zavarovalnic zdaj »leži« na bankah.

Zakaj se potem naše zavarovalnice ne odločajo bolj za tovrstne naložbe?

Zavarovalniški regulator in pravila jasno določajo, kam se lahko denar zavarovancev sploh nalaga. Res pa je tudi, da do nedavnega sploh ni bilo velike potrebe po iskanju priložnosti za vlaganje v nepremičnine, ker je bil pač donos na bankah in podobnih naložbah dovolj visok. Druga stvar je, da smo bile zavarovalnice kapitalsko dovolj močne. In tretje, da smo slovenske med evropskimi vendarle bistveno manjše, da bi lahko investirale v velike projekte. Delniški kot tudi obvezniški trgi so prinašali dovolj visoke donose in ni bilo potrebe, da bi se odločali za druge naložbe. Zdaj pa res prihaja druga zgodba in zdaj moramo mi najti druge vire.

Omenili ste, da regulator določa, kam lahko zavarovalnice vlagate. Ali ste bile zavarovalnice potem zavedene, ko ste vlagale v te pri nas problematične podrejene in izbrisane obveznice, ki so taka velika zgodba?

Ne vem, ali smo bili zavedeni, ko smo jih kupovali, saj je bila zadeva takrat precej čista in nihče ni pričakoval, da bosta Banka Slovenija in Evropa zahtevali izbris podrejenih obveznic. Ta izbris je bil nepričakovan, šok za nas zavarovalničarje. Še vedno menimo, da je bil ta ukrep neprimeren, tudi neustaven, in to poskušamo na ustavnem sodišču tudi dokazati.

Kaj pa pričakujete od ustavnega sodišča? Zavarovalnica Maribor je v »paketu« podrejenih izbrisanih obveznic med zavarovalnicami najbolj nasedla?

Ne bi vztrajali pri tožbah, dokazovanju, da so nam bila sredstva neupravičeno, nezakonito odvzeta, če ne bi verjeli v uspeh. Pričakujemo, da bomo nekoč dobili ta denar nazaj.

Kako je zgodba, imenovana afera ACH, vplivala na združevalne procese? Gre za vašega lastnika, za Savo Re in njeno najvišje vodstvo?

Projektno vodstvo, ki je procese združevanja zavarovalnic vodilo, je to afero definitivno občutilo. Ker se je naš lastnik od spomladi naprej primarno ukvarjal s primerom ACH, pomeni, da smo imeli zaradi tega manj intenzivnega sogovornika in ne nazadnje je vladala določena negotovost. Če ne veš, kaj se bo zgodilo s prvim človekom skupine, potem se je seveda to poznalo tudi pri nas. Zaradi afere Zavarovalnica Maribor, ki sem jo vodil, ni utrpela materialne škode, bili pa smo tarča kritik, raznih debat, komentarjev, ampak tega ne morem vrednotiti kot materialno škodo. Toda vsaka taka afera jemlje energijo in povečuje negotovost. Še julija nismo vedeli, ali bo združevanje uspešno, takrat je bilo še vse odprto ...

Pri zavarovalniškem združevalnem podvigu gre tako rekoč za že skoraj zgodovinski premik, saj so bila združevanja Maribora in Tilie, ustanavljanje raznih štajerskih bančno-zavarovalniških stebrov skozi desetletja nekajkrat na »dnevnem redu« raznih vlad.

Res je, leta 2000 so bili prvi taki poskusi in zamisli …

Za Savo Re, kakor se govori že nekaj časa, se odkrito zanima hrvaški Adris, večni snubec slovenskih zavarovalnic.

V novi ekonomiji, v kateri živimo, je to pač dejstvo, prevzemi so sestavni del življenja. Adris ali kdo drug se ozira za Savo Re, ki je na borzi. S tem se ne obremenjujemo. Boljši ko bomo, bolj varni bomo pred katerim koli lastnikom, ki bo prišel. Zato je moj cilj in cilj nove zavarovalnice, da bomo poskušali narediti vse in se dvigniti, saj bo sicer spremembe izvajal potencialni novi lastnik.

Ko je Zavarovalnico Maribor kupila Sava Re, si jo je tudi želela avstrijska zavarovalnica Grawe. Nekateri so menda bili razočarani, ker prevzem ni uspel zavarovalnici Grawe.

Grawe je bil eden od interesentov, poleg Save Re najmočnejši. Informacij, da bi bilo bolje, če bi ZM prevzel Grawe, nisem slišal in tudi mislim, da ne bi bilo bolje. Grawe je multinacionalka in ZM bi verjetno bila podružnica Graweja in bi bila tako bistveno manj pomembna zgodba, kakor je zdaj, ko prek slovenskega lastnika postajamo močna slovenska in širše, na jugovzhodnem delu Evrope pomembna zavarovalnica.

Če bo Savo Re prevzel Adris, bo drugače?

Skupina Sava Re je močnejša kot hrvaška skupina Croatia, ki je v lasti Adrisa. Ker smo večji od Croatie, bi to bilo, predvidevam, drugače, kot če bi nas prevzela neka velika zavarovalnica, na primer francoska AXA, kjer bi bili samo pikica.

Rekli ste, da kljub pomembnim funkcijam, ki jih zasedate, ostajate Mariborčan. Kaj bi povedali o Mariboru, ki se kar ne zmore izviti iz težav, čeprav zdaj postaja sedež druge največje zavarovalnice v državi, v Maribor menda prihaja Magna ...

... prihaja?

Kitajci, ki so se že spet »zataknili« ...

Ustavili. V Nemčiji, v nekem zasebnem podjetju ... Šalim se. Kaj naj rečem, Maribor je bolj žalostna zgodba. Želim si predvsem vsaj ene spodbude mestnih oblasti, saj vsa močnejša podjetja, ki tam delamo, od ameriškega Apolla, lastnika NKBM, do Pošte Slovenije, bomo to okolje gotovo podpirali tudi naprej. Zavarovalnica Maribor ga je, Zavarovalnica Sava ga tudi bo.

Toda tudi občina ima cel kup podjetij, ki bi lahko poslovala bolje, vsaj nekatera od njih, in mislim, da je povezovanje teh podjetij z večjimi nujno. Toda te pobude morajo izraziti mestne oblasti. Seveda zgolj sponzorstva Zavarovalnice Maribor ali odslej Zavarovalnice Sava še ne zagotavljajo in ne pomenijo razvoja, ampak je to le podpora oziroma zahvala okolju, kjer delujemo. Mislim, da bo Maribor enkrat dobil mestno oblast, ki bo presegla kakršne koli interese in se bo zavzemala za tiste, ki bodo v korist mesta. Maribor si zasluži več, kakor ima zdaj.