Politika najbolj zanima tviteraše, najmanj pa instagramovce

Ker so spletni komunikacijski kanali hiter, hipen medij, je njihova vključitev v volilno kampanjo strateškega pomena.

Objavljeno
23. februar 2018 09.57
Posodobljeno
24. februar 2018 05.00
TWITTER-CHARACTER/LIMIT
Suzana Kos
Suzana Kos

Družabna omrežja v Sloveniji spremlja milijon in 116 tisoč volivcev. Jasno je torej, da bodo v tokratni volilni kampanji imela največjo vlogo doslej. Hkrati so tviti že postali eden glavnih virov informacij novinarjev, kar vlogo tega družabnega omrežja še dodatno krepi.

Volili bomo najverjetneje prvo nedeljo v juniju, torej čez približno sto dni. Priprave so v polnem teku, prepričevanje volivcev pa se precej seli na družabna omrežja. Ta v Sloveniji spremljajo tri četrtine populacije, stare od 18 do 75 let, in bodo zato zelo pomembna za nagovarjanje volivcev.

Mediana je preverila, kakšen je odnos uporabnikov posameznih omrežij do politike. »Naša analiza je pokazala, da politika nadpovprečno zanima linkedinovce in tvitarje, na drugi strani pa nadpovprečno ne zanima instagramovcev,« povzema Janja Božič Marolt. Križali so tudi podatke o politični pripadnosti sledilcev in tvitersko sceno ter ugotovili, da je največ uporabnikov twitterja politično blizu stranki SD, sledi pa ji SDS.

Ker so spletni komunikacijski kanali hiter, tako rekoč hipen medij, je njihova vključitev v volilno kampanjo strateškega pomena. »Večina zadnje predsedniške kampanje pri nas se je že gradila predvsem na družabnih omrežjih, in čeprav jih morda spremlja manj volivcev, je z njimi mogoče prodreti in odmevati tudi v drugih medijih, s tem pa se pomen posameznega družabnega omrežja krepi, četudi ga spremlja manj ljudi kot na primer elektronske medije,« ocenjuje Dejan Levanič, glavni tajnik stranke SD.

V uporabi družabnih omrežij trenutno vodi SDS z uporabo twitterja. V opozicijski stranki Janeza Janše ob tem poudarjajo, da bodo to prakso nadaljevali tudi v prihodnje, saj lahko tako nagovarjajo volivce neposredno in brez cenzure.

Neplačani propagandisti?

Prvak opozicije Janez Janša in prvak med političnimi liderji po številu sledilcev na twitterju se redno oglaša na tem družabnem omrežju in njegovi čivki pogosto dobijo dodaten zagon, ko se prebijejo še v druge medije. Janja Božič Marolt ugotavlja, da so tviti žal postali tudi glavni informator novinarjev.

Na to opozarja tudi medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin. Politiki se že dalj časa trudijo vzpostaviti neposredne komunikacijske povezave z volivci, da bi se izognili kritičnemu novinarskemu poročanju, je prepričana. Dominantni mediji zdaj poročajo o politikovih izjavah na družabnih omrežjih, jih komentirajo in prosijo za komentarje druge. Temeljni cilj pa je bil dosežen brez njihove vloge, opozarja. Sporočilo pride do ciljne skupine natančno takšno, kot si je politik želel. Vse preostalo klasično medijsko delo je tako po njenem samo neplačana propaganda.

Facebook za stare volivce

Britanski Guardian je zapisal, da je facebook za mlade čedalje manj zanimiv način komuniciranja, njegovi glavni uporabniki so vse bolj odrasli, starejši od 55 let. Letos naj bi svoj profil na facebooku zaprlo okrog 700 tisoč britanskih mlajših uporabnikov, starih od 12 do 24 let. Ti bolj posegajo po drugih oblikah komuniciranja, med drugim po snapchatu. Ta je v zadnjem času število uporabnikov močno povečal, saj ga uporablja že okoli 45 odstotkov britanske mlajše populacije.

Večina volivcev v Sloveniji, kakih 60 odstotkov, opozarja Andraž Zorko iz Valicona, je starih nad 50 let in v tej starostni skupini sta televizija in tisk še vedno glavna medija vpliva, saj imata v tej starostni skupini najbolj množičen učinek. Spletni kanali, še zlasti družabna omrežja s svojo hitrostjo so pomembnejša v skupini pod 50 let, kjer pa je udeležba na volitvah nižja. Ključ do uspeha je torej po Zorkovem mnenju pameten preplet vseh kanalov, pri čemer je izhodišče v zelo dobrem poznavanju ciljne skupine. Tu se vse začne in konča.

Kaj sodobnega pripravljajo

Pametni telefon ima v Sloveniji kar 85 odstotkov uporabnikov interneta, starih med 15 in 65 let, še leta 2012 pa je bil ta delež skoraj polovico nižji. Podatki tako potrjujejo utemeljenost novega prijema za nagovarjanje volivcev, ki so se ga domislili v pomlajenem vodstvu NSi. Volivce bodo prepričevali tudi prek posebne aplikacije, s katero si bodo lahko sami izračunali, za koliko bi bila lahko njihova plača višja, če bi bil sprejet predlog davčnih sprememb, za katere se zavzema ta stranka.

V politiki si sicer niso enotni v tem, kateri kanali so za nagovarjanje volivcev najpomembnejši. Medtem ko SDS prisega na družabna omrežja, so za NSi najpomembnejša pot za naslavljanje volivcev elektronski mediji, za SD pa so enako pomembni družabna omrežja in osebni stik z volivci. Na osebni stik z volilno bazo pa stavijo pri Desusu, Listi Marjana Šarca in SMC.

V SD napovedujejo, da bodo večji del volilne kampanje peljali z uporabo predvsem brezplačnih kanalov za komuniciranje, še zlasti spletnih. »Spletno komuniciranje stranke SD se je namreč že izkazalo za izjemno dobro pri doseganju volivcev.« Prav tako bodo kandidate za poslance predstavljali na facebooku, in sicer v prenosih na t. i. NaprejSD TV, volivce pa bodo nagovarjali tudi na twitterju, napovedujejo v stranki. Ne bodo pozabili niti osebnega stika z volivci. Predstavniki stranke bodo namreč obkrožili državo tudi s kolesi.

Slovenija ni ZDA

Donald Trump
je na ameriških volitvah zmagal tudi z retoriko, ki jo je poimenoval »sodobna predsedniška«, in uporabo družabnih omrežij. Je kaj takega mogoče tudi pri nas? »Slovenska družba je sicer zelo različna od ameriške, zato bi težko potegnili vzporednice. Seveda tudi družabna omrežja vplivajo na odločanje volivcev, a takih vplivov, kot jih je imel twitter v ZDA, v Sloveniji ne gre pričakovati,« so prepričani v Desusu.

Podobno menijo v SD, kjer se bodo, kot obljubljajo, pri naslavljanju volivcev prek družabnih omrežij držali pravila spoštljivega in dostojnega načina komuniciranja. Negativna kampanja, ki jo lahko že vrsto let spremljamo pri ameriških volitvah, se v Sloveniji nikoli ni obnesla, zato tudi tokrat ne verjamejo, da bi s takšnim načinom komuniciranja lahko prepričali večji del slovenskega volilnega telesa, in dodajajo, da je težko pričakovati, da bi recept, ki ga je uporabil ameriški predsednik, lahko v popolnosti deloval tudi pri nas.

Ne glede na to pa nismo imuni na to, kar nas je naučil Trump, ugotavljajo v SMC. Ljudje imajo namreč radi poenostavljeno govorico o stvareh, ki imajo bolj kot s prihodnostjo in s tem, kar nas povezuje, opraviti s tistim, kar v nas vzbuja hipna (in ne nujno pozitivna) čustva in ustvarja delitve.

Letos naj bi svoj profil na facebooku zaprlo okrog 700 tisoč britanskih mlajših uporabnikov, starih od 12 do 24 let. Ti bolj posegajo po drugih oblikah komuniciranja. Foto: Reuters

Več prostora za lažne novice

Zaradi intenzivnejše uporabe družabnih omrežij pri nagovarjanju volivcev se odpira tudi prostor za več lažnih novic, s katerimi bodo poskušali vplivati na javno mnenje. Nekatere stranke tako že uporabljajo lažne profile pa tudi plačane spletne komentatorje.

Laži, oblikovane kot novice, niso fenomen današnjega časa, opozarja Sandra Bašić Hrvatin. »Je pa res, da je današnji medijski ekosistem nepredušno zaprt v skupine enako mislečih. Ljudje uporabljajo samo tiste novice in tiste medije, ki potrjujejo njihova že izoblikovana stališča do določenih zadev. V takem svetu imajo laži, oblikovane kot novice, plodna tla za mobilizacijo in deljenje. Trumpovi volivci zaupajo Trumpovim sporočilom in se počutijo absolutno prepričane, da je res tisto, kar trdijo mediji njihovega miselnega sveta. To, da sporočila ne temeljijo na dejstvih, ne pomeni nič.«

»Zaradi uveljavljenih medijev, ki so leta zanemarjali najpomembnejšo nalogo medijev, da bralcem posredujejo dejstva (in ne mnenja), je danes mnenje edino, kar šteje. Dejstva so postala drugotnega pomena. Edini nasvet volivcem je zato: preveri vir informacije. Ugotovi, kdo govori, da boš lahko razumel, kaj in zakaj govori,« svetuje medijska strokovnjakinja.

Naivno je verjeti, še dodaja, da je kateri koli medij po tehnološki naravi najboljše sredstvo za nagovarjanje volivcev. Ideja, da je možno mlade volivce doseči že s samim dejstvom, da uporabljaš platforme, ki jih oni uporabljajo, meni Bašić Hrvatinova, je smešna. Kot poudarja, komunikacija na družabnih omrežjih temelji na mikro- in nanoznanih osebnostih (politiki to niso), na zelo specifičnem lovljenju pozornosti, kjer je sporočilo vredno deljenja, in na globokem nezaupanju do kakršne koli komunikacije, pri kateri ti nekdo nekaj prodaja – ne glede na to, ali gre za izdelek ali politični program. »Najprej je treba razmisliti o tem, koga želiš nagovoriti, potem, kaj mu želiš povedati, in šele takrat se odločiš za komunikacijski kanal,« je prepričana Bašić Hrvatinova.

V politiki si sicer niso enotni v tem, kateri kanali so za nagovarjanje volivcev najpomembnejši. Foto: AFP

Mnenjski mehurčki in sobe odmeva

Ne glede na to, opozarja Andraž Zorko, pa moči družbenih omrežij ne gre precenjevati. Zanje sta namreč značilna pojava »mnenjskih mehurčkov« in »sobe odmeva« – pripadniki določene struje so navadno dokaj izolirani znotraj svojega kroga podobno mislečih, ki drug drugemu pritrjujejo, medtem ko se mnenja in stališča drugače mislečih ignorirajo.

Raziskava o vedenju na twitterju, ki so jo v Kanadi izvedli pred volitvami leta 2011, je pokazala, da so ljudje nagnjeni k temu, da se združujejo okoli podobno mislečih. Ta ugotovitev je bolj veljala za privržence konservativne stranke, medtem ko je bilo med privrženci levo usmerjenih strank nekoliko več takšnih, ki so brali in si izmenjavali sporočila tudi z drugače mislečimi. Raziskava je pokazala tudi na visoko stopnjo konfliktnosti, saj je bilo kar 40 odstotkov vseh analiziranih sporočil sovražnih do drugače mislečih.

Predstavniki takšnih omrežij – mnenjskih mehurčkov – lahko hitro dobijo vtis, da gre za prevladujoče, množično mnenje, a v večini primerov to ne drži. »Spomnimo se referenduma o družinskem zakoniku leta 2015. Splošni vtis je bil, da bo zakon množično podprt, saj je na družabnih omrežjih prevladovalo opredeljevanje za. Na koncu se je izkazalo, da je na strani, ki je bila proti, verjetno prišlo do pojava spirale molka, tisti, ki so bili za, pa niso oddali svojega glasu, ker so bili prepričani, da bo zakon sprejet. Zato je bil rezultat za marsikoga presenetljiv.«

Kakor še pravi Zorko, je twitter izjemno vpliven kanal, a le v ozkem krogu novinarjev, politikov in t. i. vernikov in vojakov posameznih strank. Ti imajo občutek, da so stališča, izražena v tvitih, množično razširjena, a to seveda ne drži.

Vloga spletnih komunikacijskih kanalov pri letošnjih volitvah bo torej tako močna, kot jo bodo stranke znale izkoristiti.