Od sv. Terezije do Gimnazije Moste, od Detroita do Stožic

Fotogalerija vaj Pankrtov, ki bodo čez teden dni zatresli Stožice.

Objavljeno
13. oktober 2017 13.58
Pankrti (Sobotna priloga)
A. Ž.
A. Ž.
Ob železniški progi, ki ločuje ljubljansko Zeleno jamo od Most ter vodi proti Zidanemu Mostu, stoji napol opuščen industrijski kompleks, ki mu mularija pravi Detroit. Najbrž zato, ker so tam okoli nekoč stale tovarne, recimo Kemična tovarna Moste, Tovarna kleja, Saturnus ... In v Detroitu so Peter Lovšin, Slavc Colnarič, Bore Kramberger, Bogo Pretnar in Marc Kavaš – vsi skupaj sestavljajo Pankrte – zadnje mesece vadili za nastop ob 40-letnici obstoja.

Prvič so nastopili oktobra 1977, 450 metrov jugozahodno od Detroita, v telovadnici Gimnazije Moste. Pred štirimi desetletji so trenirali v kletnih prostorih cerkve svete Terezije deteta Jezusa na Kodeljevem in v bližnji glasbeni šoli; obe postojanki sta od Detroita oddaljeni 650 metrov zračne linije. Čez slab teden nameravajo nastopiti 2800 metrov severozahodno od Detroita, v dvorani Stožice.


Pero Lovšin se na koncert pripravlja v kriokomori. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Slavc, bobnar, sicer pa tekač na dolge proge in junak kolesarskega maratona Franja, se je pripravljal na nastop tako kot na vse športne podvige. Zadnje tedne se je bal predvsem poškodbe hrbta. Bogo, Bore in Marc so se pripravljali na zavojevanje Stožic predvsem v Detroitu. Pero, vokalist in avtor besedil, pa je svoj organizem pripravljal na nastop v kriokomori (zgoraj), napravi, v kateri vlada sibirski mraz. No, v resnici je v kriokomori precej hladneje, –150 stopinj Celzija. Mraz menda dobro poskrbi za regeneracijo telesa.

V štirih desetletjih delovanja so Pankrti nekajkrat razglasili umik z odrov in odšli med legende, a so se po letu 1987, ko so odigrali zadnji pogo v Ljubljani, bolj ali manj redno vračali. Vrnili so se leta 1988, vrnili so se leta 1996, vrnili so se leta 2007. Prvič so se vrnili, ker so šle stvari zelo narobe, naslednjič, da bi v mestu priredili silovito zabavo, leta 2007 so prišli nazaj, da sporočijo, da še niso rekli zadnje besede. Tu in tam so se bolj ali manj nenapovedano pojavili v malih dvoranicah, tokrat gredo nad Stožice.

Zakaj že? Refren o gospodih, ki jim ne kaže verjeti, še ni zbledel. No, v resnici je to refren, ki je star toliko, kolikor je star duh svobode.

In tveganje, da bi refren kdaj postal zastarel, je, kot kažejo izkušnje, minimalno.


Vaje v Detroitu. Foto: Jože Suhadolnik/Delo