Odstavitev

Veljali so za arogantne, a učinkovite. Predrzne, a hitre. Nobenega spoštovanja do eksotičnih lokalnih običajev niso kazali. Tudi spoštovanja do prezadolženega dela omrežja starih sabelj niso imeli. Ni jih zanimalo, kdo je član omrežja perspektivnih kadrov, kdo je iz gospodarske naveze strank slovenske pomladi. Tudi ko je šlo za bankrotirane ostanke gospodarske strukture Rimskokatoliške cerkve, niso bili bogaboječi. Niso bili prijetni. Na sestanke s predstavniki oblasti so včasih zamujali. Anekdota pravi, da so na centralno banko nekoč prišli z enourno zamudo. Ko so prišli drugič, so zamudili četrt ure. A jim je gostitelj povedal, da se je sestanek, na katerega so prišli nesramno pozno, končal pred petnajstimi minutami.

Ob srečanju skandinavskih finančnikov, ki so vodili Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in slovenske gospodarsko-politične elite je prišlo do globokih nesporazumov. Slovenska poslovno-politična elita je bila prepričana, da so skandinavski finančniki prišli v alpsko deželo, kjer so štirje milijoni marljivih rok za Ingemarja Stenmarka, najboljšega smučarja vseh časov in rojaka skandinavskih finančnikov, izdelovali najboljše možne smuči tiste dobe. Slovenska stran je pričakovala, da bodo gostje spoštovali naše nekdanje in sedanje dosežke in da bodo z znanjem, ki ga premorejo, odpravili trenutne gospodarske težave.

Pogled skandinavskih finančnikov je bil nekoliko drugačen. Obnašali so se, kot da bi prišli v neposredno bližino točke, iz katere so izvirali predniki najboljšega sodobnega švedskega nogometaša Zlatana Ibrahimovića. In prepričani so bili, da so za velike težave, v katerih se je znašla Slovenija, krive antropološke značilnosti poslovnega okolja. Ko so Skandinavce najeli, so jim to tudi povedali. Da so za velike gospodarske probleme krive incestuozne povezave med politiko, poslovneži in bankirji, so jim govorili vplivni uradniki evropske komisije. Da so za polomijo krive povezave med poslom in politiko, so jim namignili tudi ljudje iz vlade, ki jih je najela. Namignili so jim, da gre za gospodarske strukture z druge strani političnega spektra. O simetričnih, a šibkejših strukturah gospodarske moči na svoji strani so molčali. V evropski komisiji so jim povedali tudi, da prihajajo v kraje, kjer vsi poznajo vse, kjer posli potekajo po specifičnih zakonitostih, ki niso nujno ekonomske.

V Slovenijo so skandinavski finančniki prišli v trenutku, ko je obstajala znatna verjetnost, da bo v državo prišla trojka. Ustanovitev DUTB je bila ena zadnjih potez vlade, ki jo je vodil Janez Janša. Prvo vodstvo je vlada imenovala 6. februarja 2013, tri tedne pozneje pa je bila vladi izglasovana nezaupnica. Poslovati so začeli v času vlade Alenke Bratušek. Resna sanacija slabih bančnih terjatev se je začela v času vlade Mira Cerarja. DUTB je uspešno in hitro rešila nekaj problemov, ki so se zdeli skoraj nerešljivi. Trojke se skoraj nihče več ne spomni.

V strukturah moči je na začetku tedna prišlo do pomembnega preloma. Vlada je odslovila vodstvo DUTB, strateško vozlišče slovenskega gospodarstva. Pred odstavitvijo vodstva je finančni minister Dušan Mramor sporočil, da predsedniku upravnega odbora Larsu Nybergu ne zaupa več. Zaupanje je izgubil, ker naj bi ga sivolasi švedski finančnik zavajal. Potem ko je finančni minister napovedal razrešitev predsednika upravnega odbora slabe banke, je odšel na službeno pot. Vlada pa je na ponedeljkovi seji sklenila, da bo odpoklicala še glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Månssona. Finančni minister je napovedal, da bo letel en človek, vlada pa je število odslovljenih podvojila. Po vladni potezi je bilo mogoče neuradno izvedeti, da slabo banko zapuščajo tudi drugi tuji strokovnjaki, ki so se zadnje mesece zelo resno ukvarjali s problemi slabih bančnih terjatev. Kaj se dogaja?

V delu vladajoče koalicije so bili prepričani, da je vpliv finančnega ministra Mramorja prevelik in da on, ki niti na volitve ni šel, pravzaprav vodi državno politiko. Ko je vlada odslovila dve glavi namesto ene, kakor je predlagal Mramor, se je to vladni ekipi zdel smiseln kompromis med predlogom ministra Mramorja in zahtevami SD, ki bi odstavili celotno vodstvo DUTB. Ta politični kompromis pa je nastal v okolju, ki je v potezah DUTB videl nevarno grožnjo za ekonomske interese dela domače gospodarsko-politične elite. Bodimo natančni: tistega dela, ki se je vrtoglavo zadolžil. Ne gre za politično kliko. Gre za omrežje, ki prebija politične delitve.

Interese so imeli tudi Skandinavci. Za učinkovito delo so hoteli dobro zaslužiti.

V vmesnem času se je zgodilo še nekaj. V državo se je vrnila gospodarska rast, posli so postali za odtenek bolj dinamični. Evropska komisija je to zaznala in je Slovenijo iz mape, na kateri piše »kritično«, prestavila v bolj perspektivno mapo. Če je skandinavska ekipa, zbrana v DUTB, svojo moč sprva generirala tudi iz odločne in jasne podpore evropske komisije in njenih visokih uradnikov, je zdaj, ko je Slovenija menda rešena najhujšega, ta podpora zgolj vljudnostna.

Slovenija je v tem trenutku v nekakšnem interregnumu. Institucija, ki ima izjemno moč, nima vodstva. Zmagovalec nepregledne igre bo znan, ko bodo znana imena novega vodstva DUTB.