Portret tedna: Gorazd Skubin

Gorazd Skubin je Holding slovenskih elektrarn vodil slabo leto dni, v torek, med večerno sejo nadzornega sveta, pa je odstopil s funkcije predsednika uprave ene največjih gospodarskih družb v državi. Odstop je sprejel isti nadzorni svet, kot ga je postavil na čelo družbe, razlogi za odhod prvega energetika v državi pa so ravno toliko kompleksni, kolikor je kompleksen klopčič interesov okrog slovenske energetike. Če navedemo, da so prihodki HSE leta 2015 znašali milijardo in 200 milijonov evrov, to govori o intenzivnosti interesov. Ob rekonstrukciji interesnih vektorjev pa velja upoštevati, da ima HSE težave z zadolženostjo, ki izvira iz kriminalno preplačane naložbe v Teš 6, izgubo, ki jo prideluje velenjski rudnik, solidnim poslovanjem vodnih elektrarn, rivalstvom med energetskimi družbami z zahoda in vzhoda države, rivalstvom med uporabniki lignita in vode ... V klopčiču interesov ne moremo spregledati dejstva, da je lastnica energetskega holdinga država, državo pa v teh krajih praviloma razumejo kot vladajočo koalicijo. Hkrati energetski sektor slovi po dobro organiziranem sindikatu, nekaj vpliva so ohranili ljudje, ki so bili pred letom 1990 prekaljeni samoupravljavci ...

Z napovedjo, da se bo HSE skušal uveljaviti tudi v trgovini z elektriko v maloprodaji, pa je Skubin količino interesnih vektorjev, ki lahko postanejo tudi morilske puščice, še povečal. Če bi namreč HSE povečal zaslužke s prodajo elektrike končnim odjemalcem, bi to hkrati pomenilo, da bi ostali trgovci z elektriko zaslužili manj, saj se število žarnic in električnih vtičnic v državi ni bistveno povečalo.

Skubin, letnik 1963, je pred prihodom na HSE služboval na Petrolu, kjer se je sprva ukvarjal s prodajo elektrike, potem pa še s trgovanjem z vsemi energenti. Na začetku prejšnjega desetletja je znotraj Elesove družbe Borzen vzpostavljal trg z električno energijo, še pred tem pa je v Elesu vodil službo za elektroenergetski sistem. Po prvi etapi študija na fakulteti za elektrotehniko (smer energetika, delovanje elektroenergetskih sistemov) se je najprej zaposlil kot dispečer v novogoriškem centru, kjer je bil pristojen za vodenje verige hidroelektrarn na Soči, po drugi etapi študija pa je bil znotraj Elesa odgovoren za delovanje elektroenergetskega sistema.

Seznam Skubinovih strokovnih in izobraževalnih referenc je obsežen – od opravljenega izpita in certifikata Združenja članov nadzornih svetov do jezikovnih tečajev, udeležbe na šoli komuniciranja in retorike, do specialističnih študijev, kjer se je ukvarjal s tveganji, ki se pojavljajo na trgu z elektriko. Hkrati pa je bil v zadnjih letih vpet tudi v nekaj vplivnih nadzornih svetov; med drugim je bil nadzornik Elesa, Gen energije (ki ima v lasti krško jedrsko elektrarno, Savske elektrarne, termoelektrarno Brestanica in trgovca z energenti Gen-i) ter Hidroelektrarn spodnja Sava.

Ob realiziranih kariernih postajah je v Skubinovi biografiji tudi nekaj nerealiziranih. Ob koncu prejšnjega desetletja je veljal za resnega kandidata za vodenje Elesa, pred časom je bil tudi v igri za vodenje Gen energije, torej drugega energetskega stebra, a se nadzorni svet zanj ni odločil. Da pa je Skubin vedno pomembnejši igralec v slovenski energetiki, je dal vedeti tudi na začetku leta 2015, ko je skupaj z Aleksandrom Mervarjem (Eles) in Karolom Petrom Peršoljo (Borzen) napisal analizo in predloge prestrukturiranja energetike, dokument, ki je imel strateške ambicije, pa so avtorji poslali vladi. Analiza je opozarjala, da sta dva slovenska energetska stebra nizko donosna ter visoko zadolžena, poslovne probleme energetike pa bi reševali z združevanji družb in racionalizacijo. Dokument je v energetiki dvignil precej prahu in polemik, otipljivih premikov pa ni prinesel. Soavtorstvo očrta energetske strategije pa je bila dovolj pomembna referenca, da je Skubin februarja 2016 postal član uprave HSE, odgovoren za tehnične zadeve.

Če je Skubin junija 2016 vodenje Holdinga slovenskih elektrarn prevzel zato, ker se je vektorska vsota interesov nagnila v njegovo korist, je morda spregledal, da zavezništva v energetskih strukturah niso nekaj trajnega, temveč – sploh če gre za velike zneske – nastajajo in razpadajo.

Ena od ocen govori, da Skubin v času vodenja HSE ni bil kompatibilen z glavnim finančnikom holdinga Stojanom Nikolićem, sicer drugim članom uprave HSE, ki je pred prihodom v zadolženi holding vodil finančno družbo Triglav Naložbe. Glede na to, da je nadzorni svet holdinga vodenje družbe po Skubinovem odstopu zaupal finančniku Nikoliću, lahko sklepamo, da nadzorniki v ospredje postavljajo interese finančne konsolidacije holdinga, Skubinovi načrti o širitvi dejavnosti holdinga pa so za zdaj postavljeni v drugi plan.

Ob tem ne kaže spregledati, da sta Skubin in Nikolić nekdanja sodelavca. Pred desetletjem sta oba delala za skupino Poteza – Skubin kot izvršni direktor hčerinske družbe Interenergo, Nikolić pa kot direktor borznoposredniške družbe Poteza. Iz skupine Poteza, ki jo je finančna kriza leta 2011 pahnila v stečaj, sta se ob koncu prejšnjega desetletja oba umaknila v velike sisteme – Skubin v Petrol, Nikolić pa najprej v Kapitalsko družbo, potem pa v Triglav Naložbe.

In zdaj? Nadzorni svet, ki šteje enajst članov, med njimi pa so tudi štirje predstavniki zaposlenih, mora najti osebnost, ki bo izpolnjevala množico kriterijev. Nekaj mora vedeti o energetiki in financah, kompatibilen mora biti s sedanjo vladajočo koalicijo, biti mora »fit & proper« (če že ne povsem brezmadežen, mora biti vsaj nekontroverzen), imeti mora nekaj idej, kaj storiti z družbo, ki je zadolžena, ob vseh teh lastnostih pa potrebuje niz taktičnih veščin, ki bi novemu šefu HSE zagotovile daljši rok trajanja. Na prvi pogled se zdi, da je pred nadzornim svetom skorajda nerešljiva naloga, hkrati pa je energetika tradicionalno območje velikih egov. Kar bi pomenilo, da obstaja znatno število ljudi, ki se čutijo poklicane, da vodijo krovno družbo Soških, Dravskih, Srednjesavskih elektrarn, Termoelektrarno Šoštanj, Premogovnik Velenje ...