Oskarja za stransko vlogo dobi ...

Ste morda iz vaškega okolja in na domačem računalniku težko berete Delovo spletno stran, vaš televizijski signal pa je odvisen od vremena? Je v šolo, v katero hodijo vaši otroci, širokopasovni internet pripeljalo za vaša ušesa neznano podjetje? In ali veste, da je Telekom Slovenije za hotelsko optično povezavo med Portorožem in Opatijo podal daleč najvišjo ceno od drugega najdražjega ponudnika? Podobno je bilo za šole, ki jih obiskuje slovenska mladina.

Da se zaradi zgoraj navedenega ne bi znašli v privatizacijski »verski vojni«, je treba popisati vsaj nekaj ključnih (stranskih) vlog, v katerih je igral Telekom.

Podobno kot je proti koncu devetdesetih krenil Mercator do Bakuja, Zavarovalnica Triglav v Srbijo (karikirano: s kasko zavarovanji za stoenke) in Petrol do prestižnih lokacij za bencinske servise po Balkanu, je politično podporo za širitev dobil tudi Telekom. Ampak zakaj?

Navzočnost slovenskih vojakov na Kosovu verjetno ni samoumevna, in če vklopimo realpolitiko, si država ali nekdo, ki se ima za državo, od tega nekaj obeta. In res se je bil boj med ameriškim mobilnim operaterjem Western Wireless (v Sloveniji Vega) in Mobitelom (takrat hčerinska družba Telekoma). Z Vegovo zaposlenko, bodočo prvakinjo stranke, je po takratni interpretaciji za obe strani sprejemljivo rešitev našel njen partner, sicer znani odvetnik. Prav zdaj prihajajo na dan tudi umazane podrobnosti o zakupu kosovskih frekvenc, kjer naj bi si prejšnja uprava Telekoma ob pomoči Faktor banke protipravno pridobila milijone evrov.

Iz kosovske zgodbe poti vodijo vsaj do Monaka, tudi prek Slovenije za prenos podatkov iz jugovzhodne Evrope. V aferi med nekdanjim hrvaškim predsednikom vlade Ivom Sanadarjem in slovenskim kolegom Janezom Janšo glede razkritja prisluhov o spodbujanju incidentov v Piranskem zalivu, ki jih je razkril Anton Rop (za kar je bil obsojen na 10.000 evrov kazni), pa je bilo jasno, da ima dostop do komunikacij predvsem nemška tajna služba, kar nasproti Telekomove stavbe v Ljubljani.

Čeprav je Telekom že izčrpavala kosovska zgodba, je bil v jadrih še vedno vzhodni veter. Kupili so še makedonski One, ki se zdaj povezuje z avstrijskim Vipom.

Makedonska zgodba pa je na kratko takšna, da je bilo že vnaprej jasno, da Telekomovi svetovalci manipulirajo s podatkom o številu fiksnih in mobilnih uporabnikov. Vstop na makedonski trg so Telekomu narekovala nekatera slovenska podjetja – med njimi tudi takšno, ki je doma hotelo delavcem zaračunavati parkirni prostor pred podjetjem.

Po Cinvenovem odhodu oziroma ponovni neuspešni privatizaciji Telekoma se odpira pandorina skrinjica. Dejstvo je, da je britanski sklad ostal edini ponudnik in da je ponudil zares nizko ceno za eno največjih podjetij, v katerih ima prevladujoči delež država. Ob tem je treba razumeti, da Telekoma ne izčrpavata zgolj kosovska in makedonska zgodba, ampak ga s številnimi manjšimi, interesno oddanimi posli pokopava tudi srednji menedžment v podjetju. Rezultat tega je padec kakovosti Telekomovih storitev oziroma dejstvo, da ga konkurenti dohitevajo in celo prehitevajo. Sliši se namreč, da se za nekaj sto milijonov evrov za širitev širokopasovnega omrežja precej dobro pozicionira eden od alternativnih ponudnikov interneta.

Zaradi vsega tega pa tudi nekaterih korenitih sprememb na telekomunikacijskem trgu mora Telekom, ne glede na to, kdo bo lastnik, v nekaj letih odpustiti okrog 900 ljudi, da bi bil tehnološko konkurenčen, pa potrebuje vsaj milijardo evrov, trdijo poznavalci.

Vendar je zdaj po propadlem poskusu prodaje na vrsti politika, da klasificira državni delež v Telekomu. Glede na pripravljenost premiera Mira Cerarja, da bi družbo vendarle prodali, lahko jeseni pričakujemo nov krog privatizacije. Ker je ta že nekajkrat padla v vodo, je vprašanje, kakšno bo sploh povpraševanje po Telekomu. Tega se nekateri zavedajo, ko napovedujejo možnost, da bi raje prej s strateškim partnerjem kupili srbski Telekom in potem združeno podjetje ponudili v prodajo – ali na borzi ali največjim igralcem na trgu.

Ne glede na to, ali bo šla družba v nov prodajni krog ali se bo dejansko spustila v tvegano zgodbo nakupa srbskega Telekoma, je njeno prekletstvo, da se bo ukvarjala z vsem drugim, razen z lastnim razvojem. Srbska zgodba nakazuje še eno: da Telekom spet ne odloča samostojno o svojih strateških potezah, ampak mu pot tlakujejo v nekih drugih krogih, kjer so menda tudi zavijali z očmi, ko je bilo napovedano, da se bo Slovenska vojska udeležila parade ob obletnici hrvaške vojaške akcije Nevihta.

S to prodajo pa bi se poplačali tudi nekateri večji upravitelji (državnega) premoženja, ki so špekulirali, da bo Telekom prodan po bistveno višji ceni, kot je zanj ponujal Cinven. Ker se ta film ni uresničil, interesne skupine že iščejo alternativni scenarij, v katerem bi Telekom znova odigral stransko vlogo, vredno oskarja.