Volkswagen potrebuje nov začetek, se je po odkritju dolgoletnega pretkanega goljufanja z meritvami izpušnih plinov dizelskih motorjev v sredo od največjega evropskega proizvajalca avtomobilov poslovil predsednik uprave Martin Winterkorn. To dela v interesu podjetja, sam ni vedel za »neprimerno obnašanje«, je dejal. Najmanj enajst milijonov avtomobilov je bilo opremljenih s sporno programsko opremo, ki je med testi pokazala veliko nižje vrednosti izpuhov strupenih plinov, pa ni inženir z doktoratom z Instituta Maxa Plancka, ki je menda poznal prav vsak vijak v svojih avtomobilih, nič vedel o tem? Bolj verjetno je, da se je sinu delavca in gospodinje, ki sta med povojnimi izgoni Nemcev iz vzhodne Evrope iz Madžarske pribežala v Baden-Württemberg, takšno goljufanje zdelo le neizogibni greh na ambiciozni poti do največjega svetovnega proizvajalca avtomobilov, kar je prej napovedoval za leto 2018. Nekaj wagnerjansko tragičnega je v dejstvu, da so pri Volkswagnu že v prvi polovici letošnjega leta po številu prodanih avtomobilov prehiteli Toyoto, zdaj pa se rojevajo dvomi, ali bo legendarno podjetje afero sploh preživelo v sedanji obliki.
»Edini način za spremembe v avtomobilskih družbah je, da odgovorni končajo v zaporu,« je za NBC povedal Clarence Ditlow, direktor washingtonskega Centra za avtomobilsko varnost. Voditelj organizacije za varovanje interesov voznikov ameriško pravosodno ministrstvo poziva, naj prav to naredi z odgovornimi iz Volkswagna, saj se je družba v podobno afero zapletla že v sedemdesetih letih. Volkswagenwerk AG, kot se je podjetje imenovalo tedaj, in njegova podružnica Volkswagen of America sta leta 1974 plačala 120.000 dolarjev kazni zaradi vgrajevanja naprav za onesposobitev sistemov za nadzor nad izpuhi strupenih plinov v štirih modelih in že tedaj so obljubili, da bodo spoštovali ameriško zakonodajo o čistem zraku. Tudi tedaj pa so zanikali, da bi naredili kaj napačnega. Na ameriških cestah res vozijo še veliko bolj onesnažujoči avtomobili, a proizvajalci teh ne trdijo, da so odkrili kvadraturo kroga: dizelski motor z odličnimi zmogljivostmi in z nizkim onesnaževanjem.
Za zdaj ne kaže, da bi Winterkorn končal v zaporu; nasprotno, če je bil doslej s šestnajstimi milijoni letnih dohodkov najbolje plačani nemški menedžer, se 68-letnik po odstopu seli med najbolj premožne upokojence. Poznavalci računajo, da mu pripada kar 28 milijonov evrov pokojnine, in nihče ni še rekel, da mu ne bodo plačali tudi bogate odpravnine. Če se bo izognil zaporu, ki ga predlaga ameriški bojevnik za pravice potrošnikov, bo imel torej dovolj časa in denarja za svojo drugo veliko ljubezen, nogomet. Poročajo, da v Münchnu, kjer z ženo in sinovoma živi v nekdanji vili Wolfganga Porscheja, le redko zamudi tekme svojega najljubšega kluba, pod njegovo vladavino pa je Volkswagen vlagal denar tudi v klub Ingolstadt in seveda v VfL Wolfsburg. Za Winterkorna so bile to odlične investicije.
Vse do njegovega padca so z vsemi njegovimi odločitvami soglašali tudi lastniki, med katerima sta poleg družin Porsche in Piëch tudi dežela Spodnja Saška in Katar. V slogu tako imenovanega porenskega kapitalizma so v nadzornem svetu tudi sindikalisti, ki prav tako niso postavljali neprijetnih vprašanj. Člani predsedstva nadzornega odbora so se od Winterkorna le s težavo ločili tudi zato, ker so ga še spomladi podprli v njegovem prav tako wagnerjanskem spopadu z nekdanjim mentorjem Ferdinandom Piëchom. Odhod 78-letnega vnuka ustvarjalca znamenitega hrošča Ferdinanda Porscheja so nekateri primerjali kar s Somrakom bogov, potem ko je Winterkorna prav Piëch potegnil na najvišje položaje. Obema nadarjenima inženirjema se v časih njunega prijateljstva sploh ni bilo treba pogovarjati, ampak sta se po lastnih izjavah razumela brez besed. Oba sta tudi strastno oboževala avtomobile in testne vožnje novih modelov, na katere sta redno prihajala, z njima pa še Piëchova soproga Ursula, so bile strah in trepet zaposlenih: spregledala nista niti najmanjše pomanjkljivosti. Tako so vsaj zatrjevali tedaj, ko je bilo to še kompliment.
Aprila pa je predsednik nadzornega sveta Piëch reviji Der Spiegel povedal, da je z Winterkornom »na distanci«, in mnogi v Nemčiji se sprašujejo, ali se je avtomobilski patriarh že tedaj zavedal nevarnosti odkritij izpušnih goljufij. Ali pa so ga motile kakšne druge Winterkornove vodstvene odločitve? Predsedniku uprave se je v osmih letih na svojem položaju promet res posrečilo povečati na več kot dvesto milijard evrov, kar je blizu bruto domačemu proizvodu kakšne Portugalske, strokovnjaki pa so že pred zadnjo afero opozarjali na pomanjkljivosti, ki jih je prikrival pohod na prvo mesto v svetovni avtomobilski industriji. Volkswagnu so očitali nizko produktivnost v primerjavi s tekmeci in preveliko naslanjanje na manj zahtevni kitajski trg. Kritizirali so tudi prepuščanje vodstva v razvijanju električnih in samovozečih avtomobilov drugim.
Dvomljive so še druge ameriške odprave podjetja, ne le pridobivanje trga za ceno laži. Drugače kot v sedemdesetih letih, ko so odprli tovarno v nekonkurenčni Filadelfiji, so zdaj sicer stavili na Tennessee, a je nemško vodstvo v nasprotju z željami tamkajšnjih zaposlenih vsiljevalo sindikalizacijo prav v času, ko je ameriška vlada s finančnimi injekcijami reševala svoje avtomobilske velikane in bi pri Volkswagnu potrebovali prav vse konkurenčne prednosti. Enako velja za domovino, saj je v Nemčiji vsako sedmo delovno mesto povezano z avtomobilsko industrijo. Afera že resno ogroža znamko »Made in Germany«.
Volkswagnu zdaj največji svetovni izumitelji predlagajo, naj globoko krizo, v katero ga je pripeljalo staro vodstvo, izkoristi za prelom. Oče družbe Tesla Motors Elon Musk tudi nemškemu gigantu priporoča, naj se preusmeri k motorjem na električni pogon, in morda jim res ne bo preostalo nič drugega, saj nekateri dizlu kot nadomestku za bencin napovedujejo kar počasno slovo. Že na frankfurtskem avtomobilskem sejmu IAA pa so poročevalci zaznali nelagodje nemških avtomobilskih šefov tudi ob Applovih in Googlovih ekskurzijah v svet avtomobilov s svojimi avtomobilčki z radarji in drugimi tehnološkimi odkritji. Volkswagen je na tem, da se odkrije na novo, je na sejmu povedal Martin Winterkorn. Le nekaj dni pozneje njegova izjava dobiva popolnoma drugačen, skorajda wagnerjanski pomen.