Portret tedna: Dunja Mijatović

Zmaga Dunje Mijatović je (tudi) zmaga Slovenije. Nova komisarka za človekove pravice Sveta Evrope je kmalu po izvolitvi dejala, da je bila na njeni poti na ta položaj odločilna vloga Slovenije in našega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je s svojo potezo pokazal, da »je velik človek in prijatelj Bosne in Hercegovine, na kar ne smemo nikoli pozabiti. Upam, da bo moja izvolitev v spodbudo ljudem iz moje države, še posebej mladi generaciji in ženskam, da kandidirajo za mesta v mednarodni skupnosti.«

Klemenčič kot zmagovalec

Goran Klemenčič, eden izmed trojice, ki se je poleg francoskega kandidata Pierre-Yvesa le Borgn'a in Mijatovićeve potegoval za komisarski položaj, se tako lahko tudi počuti kot zmagovalec, še posebej zaradi ovir, ki so mu jih na tej poti – kako tipično slovensko – postavljali domači ljudje. Poznavalci strasbourškega dogajanja ne pomnijo, da bi katera država tudi na tujem parketu tako brezkompromisno obračunavala z lastnimi ljudmi, kot to počne Slovenija. Tarč je bilo doslej več, pred slabima dvema letoma vrhovna sodnica Nina Betetto, ki je želela postati sodnica evropskega sodišča za človekove pravice.

SDS je pred volitvami v parlamentarni skupščini Sveta Evrope pripravila video, v katerem jo je predstavila kot kršiteljico človekovih pravic, enak scenarij je ta stranka uporabila pred prvim krogom glasovanja za novega komisarja za človekove pravice. V njem je v torek Klemenčič dobil najnižjo podporo in dan po tem vse svoje moči usmeril v to, da je 324 članov parlamentarne skupščine Sveta Evrope prepričal, da si kandidatka iz BiH zasluži njihove glasove, ker je izjemna oseba, z visokimi strokovnimi referencami. Ob umiku kandidature je spomnil, da so v odločilni fazi glasovanja na plenarnem zasedanju parlamentarne skupščine Sveta Evrope ob strokovnih referencah enako ali še bolj pomembna tudi politična razmerja in, ne nazadnje, tudi enotna podpora domače države.

»Žal je Slovenija glede tega ponovno pokazala, ne samo pri moji kandidaturi, da še nismo dosegli ustrezne stopnje demokratične zrelosti, da bi enotno podprli svojega kandidata, kar sta vzorno zmogli tako Francija kot Bosna in Hercegovina. Ker se mi zdi pomembno, da tudi kandidati iz jugovzhodne Evrope zasedejo vplivna mesta v evropskih ustanovah in glede na prvi izid glasovanja, ko nihče izmed finalne trojice ni dobil potrebne večine, sem se odločil predlagati poslancem, da glasove, namenjene meni, odstopijo kandidatki iz BiH. Delo Dunje Mijatović že dolgo cenim in spoštujem, pomembno je tudi upoštevanje enakopravnosti spolov.«

Diplomatska ofenziva BiH

Da njeno delo kot osebe, ki se zavzema za varovanje človekovih pravic, spoštujejo tudi v lastni državi, je bilo slutiti že ob njeni kandidaturi. Diplomatska ofenziva za njeno izvolitev v Svetu Evrope je bila silovita. Zanjo so lobirali vsi vidni predstavniki države in institucij: od predsedstva BiH do zunanjega ministrstva in njenih kolegov v parlamentarni skupščini. »Danes smo bili tako ponosni,« je po izvolitvi Mijatovićeve dejal Damir Arnaut, član parlamentarne skupščine iz BiH, in tako najbolj nazorno povedal, kako veliko jim pomeni njena izvolitev, ko je za štiri glasove v finalu premagala Francoza, ki je ves čas veljal za favorita, za katerega je zelo intenzivno lobiral tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Mijatovićeva prihaja iz države, ki ni članica Evropske unije, in iz tistega dela Evrope, ki znotraj evropskih institucij še nikoli ni imela kakega predstavnika na tako visokem položaju. Je tudi prva komisarka, njeni predhodniki so bili moški.

Štiriinpetdesetletna Mijatovićeva je sicer magistrirala iz evropskih študij, potem ko je študirala na univerzi v Sarajevu. Prejela je več nagrad za delovanje na področju človekovih pravic, med drugim za delovanje v BiH, pa tudi od predsednika Avstrije za delo predstavnice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za svobodo medijev med letoma 2010 in 2017. Prek različnih multidisciplinarnih projektov je bila dejavna tudi na medijskem področju. Med drugim je bila leta 1998 ena od ustanoviteljic agencije BiH za regulacijo medijev, s tem pa sooblikovalka pravnega in regulacijskega okvirja za medije v povojni družbi BiH.

Komisarka v času, ko so človekove pravice na posebni preizkušnji

Komisar za človekove pravice Sveta Evrope je politični organ, ki je ločen od evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in drugih teles organizacije. Poznamo ga od leta 1999 kot skrbnika spoštovanja in uveljavljanja človekovih pravic, kot tistega, ki spodbuja izobraževanje in ozaveščanje o človekovih pravicah ter zagotavlja spoštovanja aktov Sveta Evrope. Njegovo delovno področje zajema skrb za človekove pravice v sedeminštiridesetih evropskih državah – od Portugalske do Rusije, od Islandije do Turčije –, ki združujejo osemsto milijonov ljudi. Njegova vloga je pretežno preventivna in tako dopolnjuje naloge evropskega sodišča in drugih konvencijskih teles. Po posebnem protokolu k evropski konvenciji o človekovih pravicah lahko nastopa kot tretja stranka pred ESČP, kar mu omogoča vlaganje pisnih mnenj ter sodelovanje v postopku pred sodnim senatom. Komisar se ukvarja s skupinami oseb, ki bi se lahko znašle v diskriminatornem položaju (Romi, tujci ...).

Prvi (šestletni) mandat, ki ga ni mogoče ponoviti, je pripadel Špancu Alvaru Gil-Roblesu, drugi Švedu Thomasu Hammarbergu, Dunja Mijatović pa bo nasledila Latvijca Nilsa Muižnieksa. Vsi trije so bili tudi v Sloveniji, rdeča nit njihovih očitkov naši državi je bila vezana na romsko problematiko. Dokler nismo sprejeli zakona o tujcih, ki je odsev tega, kako Evropa rešuje migracijske probleme.

Dunja Mijatović postaja komisarka v času, ko so človekove pravice na posebni preizkušnji, saj se tako Evropa kot svet lomita na vprašanju, koliko človekovih pravic kaže žrtvovati na račun varnosti. Za državo, iz katere prihaja nova komisarka, je njen predhodnik lani dejal, da ga še vedno najbolj pretresejo zgodbe žrtev vojnih zločinov, družin, ki še vedno ne vedo, kam so izginili njihovi najbližji, in nasilno razseljenih oseb, ki še danes živijo v množičnih centrih. Politiki se gredo kratkoročne igre, pri čemer pozabljajo na bolečino ljudi, ki traja že tako dolgo.

Izvolitev Mijatovićeve je brez dvoma ena od boljših odločitev, ki jo je sprejel Strasbourg. Ko bo obiskala Slovenijo, bo zagotovo želela srečati Klemenčiča. Vprašanje je le, na kakšni funkciji, če kakšni, bo takrat.