Portret tedna: Uroš Novak

Razlog, da so ga nekateri v minulih dneh umestili v krog SDS Janeza Janše, tiči v množici soimenjakov; zaradi enakega imena in priimka so ga najverjetneje zamenjali z direktorjem in solastnikom kočevskega radia Univox, ki je skrbel za koordinacijo radijskega dela nastajanja medijskega projekta pod okriljem največje opozicijske stranke. »Nikoli in nikdar nisem bil član kake stranke ali simpatizer, nisem bil na nobenem političnem shodu in ne javno ali zasebno podpiral dela kakšne politične stranke,« poudarja.

Na facebooku je mogoče najti množico Urošev Novakov; štetje smo ustavili pri številki 40 in ugotovili, da tokratni portretiranec na družabnih omrežjih ni aktiven in praviloma, kakor pravi, na spletnih forumih tudi ne sodeluje kot komentator, sploh pa ne kot anonimni.

Novak je najpogostejši slovenski priimek, več kot enajst tisoč ljudi se piše tako. Le eden med njimi pa je tisti Novak, ki je bil skoraj dve desetletji zaposlen na davčni upravi in se je ta teden javno predstavil kot kandidat za namestnika predsednika protikorupcijske komisije. Sogovorniki, ki so delali z njim v preteklosti, ga opisujejo kot zadržanega, vase zaprtega človeka, ki mu na prvo žogo morda ravno zaradi njegove introvertiranosti ne bi zaupali v varstvo svoje denarnice. »A pri njem videz vara. Javno nastopanje mu morda ne leži, je pa pošten in delaven, izjemen strokovnjak na svojem področju. Na davčni upravi – preden ga je novo vodstvo, s katerim se ni prav dobro razumel, prestavilo, nato pa je finančno upravo zapustil – se je ukvarjal z največjimi in najtežjimi primeri davčnih utaj,« razlaga eden njegovih nekdanjih sodelavcev.

Z davčne uprave, kjer je delal 18 let in pri nekaterih primerih tudi že sodeloval z uslužbenci protikorupcijske komisije, je septembra lani odšel na Slovenske železnice. Diplomirani upravni organizator je novembra lani dopolnil 48 let, leta 2006 je na ljubljanski upravni fakulteti še magistriral. »Ne bi se čudil, če bi v prihodnje postal kar predsednik protikorupcijske komisije, za to mesto je idealen,« ga ocenjuje njegov nekdanji šef Ivan Simič.

Kot vodja oddelka v sektorju za davčno inšpiciranje se je srečal z vrsto znanih imen, podjetnikom Jocem Pečečnikom, pa tudi s posli dveh znanih ljubljanskih družin: Janković in Furlan. Pod drobnogledom davčnih inšpektorjev so se namreč med drugim znašli tudi posli Electe, in kot je znano, je davkarija po končanem pregledu zahtevala plačilo dodatnih davčnih obveznosti. Samo Juretu Jankoviću, mlajšemu sinu ljubljanskega župana, je davkarija odmerila plačilo več kot pol milijona evrov, saj naj bi njegova zasebna poraba in premoženje v letih od 2006 do 2010 za več kot milijon evrov presegala uradno prijavljene prihodke. Roku Furlanu, ki so ga številni poimenovali za ljubljanskega kralja betona in skritega igralniškega lastnika, so odkrili še več. Odmerili so mu za 1,25 milijona evrov dodatnega davka, kolikor naj bi znašala razlika med njegovo zasebno porabo in prijavljenim premoženjem oziroma prihodki. A ker je Furlan v osebnem stečaju, mu bo ta dolg leta 2019 odpisan.

V viziji delovanja na mestu namestnika protikorupcijske komisije je Uroš Novak zapisal, da se etika in morala ne moreta regulirati s pravnimi normami. Prepričan je, da so pravnomočne sodbe učinkovito orodje za preventivno preprečevanje korupcije oziroma ozaveščanje javnosti in vseh deležnikov v družbi. Kot meni, bi veljalo predlagati vladi, da ob vseh pomembnih odločitvah, ki jih sprejema Slovenski državni holding, zagotovi navzočnost predstavnika protikorupcijske komisije, predvsem ko gre za kadrovanja v nadzorne svete družb, ki jih holding upravlja. Pomembna je tudi popolna zaščita žvižgačev, je prepričan.

K večji učinkovitosti boja proti korupciji bi zagotovo pripomogla tudi novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki so jo od leta 2015 pripravljali na ministrstvu za pravosodje, a se zdi, da sedanji koaliciji do konca mandata ne bo uspelo spraviti novele skozi parlamentarni postopek. Pred desetimi dnevi je sicer državni zbor potrdil, da je predlog novele primeren za nadaljnjo obravnavo, sedanji predsednik komisije Boris Štefanec pa s predlogom ni zadovoljen, saj po njegovem ne rešuje ključnih vprašanj za delovanje komisije in ji odvzema pristojnosti ter onemogoča učinkovit boj proti korupciji.

Nedvomno se je v zadnjem času ugled protikorupcijske komisije precej zmanjšal, pretresali so jo notranji spori, predsednik države pa tudi ni imel srečne roke pri izbiri njenega vodstva. Komisija zdaj velja za brezzobega tigra. Še največjo moč, vsaj tako se je zdelo, je imela v času, ko jo je vodil Goran Klemenčič, zdaj pravosodni minister. S položaja predsednika komisije je odstopil zaradi »nemoči spopadanja s korupcijo«.

In kako dvigniti šibak ugled protikorupcijske komisije? »Iskreno se bom trudil v tej smeri. Če ne poskusim, ne bom vedel, ali je to mogoče. Moja vizija dela v komisiji za preprečevanje korupcije je ničelna toleranca do korupcije in preventiva pred kurativo,« poudarja Uroš Novak.

Transparency International je Slovenijo v poročilu za leto 2016 postavil na 31. mesto, lani smo na tej lestvici držav izgubili tri mesta. Novak meni, da je to trenutno najbolj objektivna ocena stopnje korupcije v Sloveniji, saj ni zanesljivih metod in virov ocenjevanja. Cilj, ki si ga je zadal, je, da Slovenija čez pet let po indeksu zaznave korupcije pridobi več kot 80 točk, torej 19 več kot lani, kar bi nas uvrstilo med prvih deset držav.

Kot rečeno, je po njegovem primere koruptivnih dejanj nujno zaključiti s sodnim epilogom. Protikorupcijska komisija je imela v preteklosti pri nekaterih odmevnih primerih precejšne težave, na primer pri Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, ki naj bi kršila protikorupcijsko zakonodajo. Prav ta teden je prišlo v javnost, da je ljubljansko upravno sodišče zavrnilo Jankovićevo tožbo proti komisiji zaradi ugotovitev o njegovem premoženjskem stanju. Po mnenju sodišča je bil dokument o ugotovitvah pravilen in zakonit, postopek pa je komisija vodila v skladu z zakonodajo. Janković je, spomnimo, na upravnem sodišču izpodbijal končne odločitve o nadzoru nad premoženjskim stanjem, ki jih je komisija izdala konec leta 2015 in ugotovila, da je od nastopa županske funkcije leta 2006 večkrat kršil zakon o preprečevanju korupcije, prav tako ni pravočasno sporočal podatkov o svojem premoženjskem stanju. Za 208.000 evrov transakcij je komisija ugotovila izrazita korupcijska tveganja. Na vrhovno sodišče je že vložena pritožba zoper odločitev upravnega sodišča, primer pa lahko roma vse do ustavnih sodnikov.

Protikorupcijska komisija se v zadnjem času ni lotila nobenega odmevnejšega primera, strmoglavilo je tudi število prijav sumov korupcijskih dejanj. Predsedniku države, ki je včeraj podpisal sklep o imenovajnu Uroša Novaka na mesto podpredsednika komisije, sicer po odhodu Alme Sedlar več mesecev ni uspelo zapolniti izpraznjenega položaja v njenem senatu. Na tokratni razpis se je sicer prijavilo sedem kandidatov, posebna komisija je predsedniku Borutu Pahorju predlagala tri, a sta druga dva iz igre izstopila.