Portret tedna: Zdravko Počivalšek

Minister, ki se pomiri ob svojih telicah.

Objavljeno
08. september 2017 14.25
Posodobljeno
08. september 2017 20.00
Gospodarstvo
Suzana Kos
Suzana Kos

Je človek, ki se ne obremenjuje z znanjem, temveč odloča po občutku. Pri realizaciji je brezkompromisen in praviloma uspešen. S temi besedami opisuje svojega kolega Zdravka Počivalška nekdanji finančni minister Dušan Mramor, ki se je iz politike predčasno že umaknil nazaj v varno zavetje akademskih vod. Počivalšek pravi, da bo svoj mandat pošteno oddelal, potem pa se bo od politike prav tako poslovil in čim prej odšel v okolje, ki mu je bliže in bolj domače.

Čeprav, pravi, mu ni žal, da je sprejel ta bedasti izziv in bi dejansko še enkrat sedel v ministrski fotelj, četudi je bila ta odločitev ekonomsko v vseh pogledih pravzaprav bedarija. Pa pri tem ne gre samo za denar, temveč tudi za to, da je imel prej več časa zase in je bil bolj odvisen od svojega dela, kar ga je osrečevalo.

Minister je pravi garač. In vozač. S službenim avtomobilom na leto namreč prevozi kar 120 tisoč kilometrov, največ pa jih nabere, ko se vsak dan vozi v domače Olimje, kjer se pomirja ob svojih desetih telicah, je povedal nedavno.

A bolj kot za govedo in traktor te dni troši svoj čas za trgovske police. Slovenija je država, ki v Evropski uniji vodi po kvadratnih metrih površin na prebivalca, hkrati pa sta oba največja trgovca zaradi zgrešenih potez v preteklosti precej slabega finančnega zdravja. Ta teden je v javnost pricurljala novica, da se je v politiki porodila ideja o reševanju dobrih 40 odstotkov trgovskih polic v naši državi, po naših informacijah jo goreče podpira tudi minister. Največ trgovskih polic pri nas je Mercatorjevih, ki bi jih iz rok nasedlega Agrokorja pripeljali k predvidljivejšemu in kapitalsko močnejšemu lastniku v podobi tujih investicijskih skladov in jih povezali s Tuševimi, nad katerimi za zdaj še bedi nekdaj najbogatejši Slovenec Mirko Tuš. Eden od bančnikov, ki je »nasedel« v obeh trgovcih, je idejo o Mercatušu komentiral z metaforo, ki je blizu tudi ministru: iz enega polproblema in enega problema bodo naredili »štalo«.

Za Počivalška je bila prodaja najboljšega soseda Hrvatom napaka, Tuš pa je že hotel rešiti pred več kot letom prek zadružniškega sistema, a ideja ni rodila sadu.

Tisti, ki so se z Zdravkom Počivalškom srečujejo poslovno, ga ocenjujejo bolj ali manj podobno. Izrazito delaven. Deluje kot traktor, zelo avtoritativno, zato je lahko ob verjetno bolj občutljivih ženskih kolegicah v vladi tudi bolj učinkovit. Pri delu ne izbira besed. Sodelavce z ministrstva nadira pred drugimi, zunanjimi sogovorniki. A da je njegova medijska podoba kljub temu slabša od vtisa, ki ga daje, ko se srečaš z njim. Morda nima sreče s tistimi, ki jih izbira za to, da bi skrbeli za njegovo javno podobo. Mimogrede: ko smo ministrovega sodelavca za piar ta teden pobarali, kakšnega šefa ima, je precej nespretno izpustil priložnost za pohvalo svojega predpostavljenega. Morda se tega tudi zaveda, saj je v mandatu zamenjal že nekaj sodelavcev, pristojnih za to področje.

Da ne izbira besed, kažejo sicer tudi njegovi javni nastopi. V zadnjem času se je v spomin vtisnilo nekaj izjav, ki za politike morda niso najbolj primerne. Tako je ob nasprotovanju Magni povedal, da nima posluha za tiste, ki po naročilu drugih z ljubljanskimi močvirniki rušijo ta projekt in želijo sesuti delovna mesta v Mariboru. Nekateri so menili, da bi se moral za slabšalno oznako prebivalcev prestolnice opravičiti, a v zvezi s tem odločno odgovarja, da je bila njegova trditev sicer vzeta iz konteksta, a da je bila premišljena in se je nanašala na točno določene osebe.

V pogovorih z novinarji pove naravnost, kar misli, na primer, da »debilno« sprašujejo ali pa da postavljajo nesmiselne, lažne in netočne teze. Magna je terna, ki se nam je prikazala, je prepričan in napoveduje tri tisoč novih delovnih mest. Ali se bo to dejansko uresničilo ali pa imajo prav dvomljivci, ki jih moti sicer predvsem ekološki vidik projekta, bo pokazal čas. Ob Magni, ki po njegovih besedah k nam prihaja zaradi razvite infrastrukture in usposobljene delovne sile, ne pa zaradi njene cene, si lahko na prsi pripne še dve večji tuji investiciji: japonsko Yaskawo ter Sumitomo Rubber Industrie.

V zvezi z njegovimi napori za odpiranje vrat tujim investitorjem kaže opozoriti še na skoraj anekdotično prigodo, ki se je pred dnevi zgodila njegovemu resorju. Na spletnih straneh ministrstva so objavili dopis Magne slovenski vladi, dober teden je bilo pismo objavljeno v angleščini, prevoda ni bilo nikjer. Ko so novinarski kolegi tržne inšpektorje vprašali, kaj si mislijo o objavi ministrstva, v okviru katerega delujejo tudi sami, so jim ti sporočili, da za presojo rabe slovenskega jezika na spletni strani ministrstva niso pristojni. Dopis je sicer kmalu nato dobil slovenski prevod. A grenak okus ostaja, pravijo novinarski kolegi, ki so pred tem pisali o bovških pivovarjih in njihovih prodajnih stojnicah s cenikom, spisanim predvsem v angleščini, saj je bilo na dogodku, kjer so prodajali svoje izdelke, deset tisoč tujcev in le malo Slovencev. Inšpektorji pa so v pretirani skrbi za slovenski jezik zastrigli z ušesi in zagrozili z globo v višini 1200 evrov.

Krepki 60-letnik je sicer po izobrazbi inženir agronomije. Pred vstopom v politiko je bil na čelu Term Olimia, to ime so z novo blagovno znamko prevzele po preimenovanju iz Atomskih toplic, katerih vodenje je prevzel leta 1999. Nekdanje železničarsko zdravilišče, v katero so v zakupljene sobe hodili tudi delavci številnih podjetij, je spremenil v precej bolj turistično usmerjeno letovišče srednjega razreda. Leta 2003 so prevzeli Terme Tuhelj v stečaju v hrvaškem Zagorju in jih začeli obnavljati. Ob tem je, vedo povedati dobro obveščeni, tedaj čez mejo spoznal novo partnerko, s katero imata hčer. Iz teh časov izvira tudi njegov vzdevek bademaister (kopališki mojster), ki se ga je prijel v kuloarjih.

Turizem, ki ob tujih investicijah prav tako sodi pod njegovo okrilje, beleži letos rekordne številke, tudi zaradi, kot je prepričan, dodatnih sredstev za njegovo promocijo. Za večji preboj pa so nujni koreniti premiki v lastništvu, o katerih piše tudi v strategiji rasti turizma do leta 2021, ki bi lahko bila sprejeta ta mesec. Glede lastniških sprememb na tem področju njegovega delovanja pa je za marsikoga vprašljiva poteza podržavljenja holdinške družbe Sava.

Počivalšek je sicer zagovornik premišljene privatizacije, takšne, ki je v korist države in v korist podjetja, ki se prodaja. Je bila takšna prodaja Nove KBM? Na to vprašanje nam te dni, ko bo vlada iz severne Primorske prejela poziv, naj pri prihodnjih prodajah premoženja dobro premisli, komu ga prodaja, ni odgovoril. V tem delu države namreč vre zaradi napovedi novih lastnikov banke, da bodo v Novi Gorici opustili del posla. In odpustili do 90 ljudi. Njegovo delo se ves čas vrti okoli njegovih nekdanjih služb. Med drugim je bil direktor Mlekarne Celea in direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, kjer se je med svojim nedavnim dopustom ukvarjal z vprašanjem, ali pomagati pri finančni sanaciji Kapitalske zadruge. Mahinacij Petra Vriska ima menda dovolj in vprašanje je, ali bo vlada na njegov predlog blagoslovila idejo, da zadrugi na pomoč priskoči javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja iz Ribnice, ki deluje v okviru ministrstva.