Tiskane izdaje
Z ministrico za finance smo se srečali dan po tem, ko je ponudila odstop premieru, ta pa ga je zavrnil, češ da ji še vedno zaupa. Pravi, da je pri presoji prodaje NLB upoštevala predvsem ekonomsko-politične in finančne vidike, vlada pa jo je preglasovala, upoštevajoč širše politične okoliščine.
Gospa ministrica, na ponedeljkovi seji vlade ste ponudili odstop premieru Cerarju, potem ko so vsi člani vlade zavrnili vaš predlog, da Slovenija pred začetkom prodaje NLB prevzame poroštva za prenesene devizne vloge iz zagrebške podružnice LB. Kaj se je zgodilo na vladi in kaj vas je napotilo k odstopu?
Najprej moram opozoriti, da gre za gradivo, ki ga je vlada obravnavala z oznako zaupnosti, razen sklepa vlade, ki je bil že predstavljen v izjavi za medije po seji vlade. Zato podrobnosti o obravnavani temi niti ne morem pojasnjevati. Lahko pa povem, da je šlo za predlog, kako bi rešili vprašanje kritja tveganj iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem v skladu z dosedanjimi slovenskimi stališči in veljavno zakonodajo ter mednarodnimi pogodbami, ki natančno določajo pristojnosti glede nasledstva.
Predlagala sem rešitve predvsem v luči ekonomsko-političnih in finančnih okoliščin, na podlagi katerih sem predlog podala. Vlada je ta predlog ocenila tudi iz širših političnih okoliščin in presodila, da ga ne more podpreti. Povsem normalno se mi zdi, da v taki situaciji, ko si pri enem od ključnih projektov preglasovan, ponudiš predsedniku vlade možnost, da pove, ali še uživaš njegovo zaupanje ali ne. In to sem tudi storila na ponedeljkovi seji vlade. Predsednik je potrdil, da mi še vedno zaupa, zato ugotavljam, da lahko delujem še naprej kot ministrica za finance in članica vlade. Povsem se zavedam, da ni nujno, da vlada potrdi vse predloge, ki jih da posamezen minister. Je pa vendarle moja odgovornost, da poskrbim za čim boljše rešitve za izzive, ki so pred nami.
Pa si osebno želite sodelovati v vladi, ki pri tako pomembni zadevi, kot je prodaja NLB, ne upošteva vaših strokovnih stališč?
Kot rečeno, ni šlo za zavrnitev predloga, ker bi bil ta slab. Pač pa je vlada drugače presojala, kateri argumenti prevladajo. In tu so, recimo temu, politični argumenti prevladali nad ekonomsko-finančnimi.
Se dogaja večkrat videno, da se zadnje leto pred volitvami koalicijska vlada interesno razbeži – in je to najtežje leto za javne finance in ministra za finance?
Tu se vsekakor strinjam z vami. Želja in potreb je veliko, predvsem v javnofinančnem smislu. Možnosti so kljub ugodni gospodarski klimi in javnofinančni situaciji omejene in treba je poiskati ustrezen kompromis. Hkrati pa kot ministrica za finance menim tudi, da je pri javnofinančnih vprašanjih treba gledati prek mandata posamezne vlade in ne glede na predvolilno obdobje – ki se začenja – moramo skrbeti za stabilne javne finance.
Zakaj se je vlada izrekala o poroštvih za prenesene devizne vloge šele ta ponedeljek, nekaj sekund pred dvanajsto?
Na ministrstvu smo se odločili, da vladi predlagamo ukrepanje na podlagi informacij, ki smo jih dobili prejšnji teden in so bile v nasprotju s prej veljavno presojo finančnega svetovalca, in sicer kako močno bi to vprašanje lahko vplivalo na okvir prodajne cene. Bi pa znova rada poudarila: ne gre za poroštvo. Gre za vprašanje kritja tveganj, ki jih sodbe na Hrvaškem pomenijo za NLB, ker sodišča ne upoštevajo dejstva razdružitve NLB in stare Ljubljanske banke, ki je v slovenski zakonodaji že zapisana v ustavni zakon – vendar sodišča na Hrvaškem v konkretnih sodnih postopkih te ureditve ne spoštujejo, kljub sklenjenim mednarodnim pogodbam. Zato je NLB obremenjena z določenimi plačili, za katera sploh ni odgovorna. In ne gre za poroštva, temveč za to, da bi ta morebitna plačila uredili drugače.
A tudi hrvaška podružnica LB ima za več sto milijonov evrov terjatev do hrvaških podjetij. Zakaj tudi Slovenija bolj agresivno ne terja poplačila hrvaških obveznosti?
Tudi na tem področju smo aktivni. Slovenija je septembra lani na Evropsko sodišče za človekove pravice vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški glede terjatev LB do hrvaških podjetij. Tožbo smo vložili, ker menimo, da je Hrvaška kršila evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, saj sta hrvaška sodna in izvršilna veja oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem, tudi z arbitrarno in popolnoma napačno razlago slovenskega ustavnega zakona iz leta 1994 ter celo s preprečevanjem izvršitve pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, v zadnjih 25 letih onemogočali LB izterjavo njenih terjatev do hrvaških podjetij. S tem je Hrvaška nezakonito prikrajšala LB za njeno premoženje.
Se premier Cerar kaj posvetuje z vami pri pomembnih odločitvah ali pa, kot je slišati, bolj upošteva svetovalce iz svojega kabineta?
S predsednikom zelo intenzivno sodelujeva, informiram ga in mu predlagam različne rešitve pri različnih projektih, ki jih ministrstvo pripravlja. Seveda pa mora kot predsednik vlade skrbeti za širši okvir kot posamezen minister in mora iskati ravnotežje med različnimi pogledi, stališči, premisleki.
A če greva nazaj k naši največji banki, NLB, ki jo – tak je vtis – zaradi zavez, danih evropski komisiji, na videz delno privatiziramo in prodajamo, čeprav tega v resnici nočemo storiti. Imajo vladne stranke SD, Desus in SMC pri prodaji figo v žepu?
Lahko bi se zatekla h klasičnemu odgovoru, da je SDH pooblaščen, da vodi prodajni postopek. Seveda je ob ekonomskih treba upoštevati tudi politične interese, navsezadnje tudi interese javnosti, in tukaj se pojavlja nekaj vprašanj, ki lahko negativno vplivajo na prodajni postopek. Verjamem pa, da se sistemskost in pomen banke ne merita nujno v lastništvu, ampak v tem, kako dobro banka servisira potrebe gospodarstva in prebivalstva.
Ko omenjate politične interese in interese javnosti: kako bo ob političnem posegu v privatizacijo in prodajo NLB, ki smo mu zdaj priča, zadovoljen interes slovenskih davkoplačevalcev, ki so samo za zadnjo dokapitalizacijo NLB namenili skoraj 1,6 milijarde evrov, skoraj 800 evrov na prebivalca?
Vprašanje prenesenih deviznih vlog je bilo vedno politično vprašanje. To ni zdaj nič drugače kot doslej. Interes z vidika davkoplačevalcev pa vidim v tem, da se javna sredstva, vložena v sanacijo banke, povrnejo v javno blagajno. Ne le prek kupnine, ampak tudi prek dividend, ki jih bomo tudi v primeru prodaje za preostali delež še vedno dobili. Enako pomembno pa je tudi, da se banka upravlja (v najširšem pomenu besede) na način, da bo stabilen element slovenskega finančnega sistema, da ji bosta omogočena nadaljnji razvoj in delovanje v korist gospodarskih družb in komitentov.
Nekateri menijo, da bi bila z vidika davkoplačevalcev najboljša prodaja NLB strateškemu investitorju. Kupnina bi bila najvišja, banka bi imela podporo stabilnega, močnega lastnika. Vaš pogled?
To je res, vendar je bilo iz zgodovinskih razlogov že v preteklih letih ocenjeno, da je nujno, da država v tej banki ohrani neki vpliv. Vlada Alenke Bratušek se je izpogajala z evropsko komisijo že v letu 2013, da pri NLB lahko zadržimo 25 odstotkov in eno delnico, medtem ko je bil pri NKBM in Abanki pogoj prodaja v celoti. Na podlagi te odločitve je leta 2015, ko je bila sprejeta strategija upravljanja državnih kapitalskih naložb, državni zbor potrdil ureditev, po kateri mora država zadržati ta delež in banko privatizirati po metodi IPO, prve javne ponudbe delnic. Želja po tem, da se zadrži določen kontrolni delež v NLB, ima seveda svojo ceno. In ta se odraža prav v tem, kar ste omenili – v nižji ceni delnic po metodi IPO v primerjavi s strateškim partnerjem.
Kako bo po tej odločitvi vlade postopek prodaje NLB tekel naprej? Bo Slovenija izpolnila zavezo, da proda vsaj 50 odstotkov delnic NLB do konca leta?
To v tem trenutku težko komentiram. Ponedeljkova odločitev lahko pomembno vpliva na višino možne kupnine. Glede na to, da smo še vedno sredi postopka določanja možnega cenovnega okvira, moram biti v izjavah v tem trenutku previdna oziroma zelo zadržana.
Da, a kot vemo, bi evropska komisija, če tega ne storimo, začela prihodnje leto sama oziroma prek svojih pooblaščencev prodajati mrežo NLB na Balkanu, najbolj dobičkonosni del banke. Je to problem?
To je res. Ne samo, da je ta del banke zelo dobičkonosen. Dejansko je NLB kot skupina pomembna finančna inštitucija v regiji. Zato menim, da bi bila prodaja podružnic zelo slaba popotnica za nadaljnji razvoj banke in tudi za vlogo, ki jo ta banka ima v podpori nastopu slovenskih gospodarskih družb na trgih jugovzhodne Evrope.
Ali lahko na podlagi tega, kar je znano zdaj, glede na zdajšnje stanje prodajnega postopka, napoveste, kdaj približno bi lahko delnice NLB začele kotirati na borzi?
Še vedno se nisem v celoti sprijaznila s tem, da v spomladanskem, junijskem prodajnem oknu prodaja NLB ne bi bila mogoča. Čeprav je treba priznati, da ponedeljkova odločitev to možnost precej omejuje. Če ne bo realizacije tega prodajnega postopka, bo treba situacijo popolnoma na novo ovrednotiti in predvideti alternativne ukrepe. Kakšni bi ti bili, je v tem trenutku še prezgodaj govoriti.
Foto: Jure Eržen/Delo
Evropska komisija pod Junckerjem deluje bolj politično. Bi se bilo smiselno s komisijo še enkrat pogajati o časovnici in o drugih pogojih privatizacije NLB?
V tem trenutku ne bi zaprla čisto nobene poti. Za katere korake se bomo odločili, bo odvisno od razvoja dogodkov v prihodnjih dneh.
Nedavno ste bili na Cipru na zasedanju EBRD. Ste se tam morda dogovorili, da bi EBRD ponovno lastniško vstopila v NLB?
V pogovorih sta jih zanimala tudi položaj v NLB in potek postopka privatizacije. V tem trenutku njihovih odločitev ne morem komentirati. Imamo pa sklenjeno strategijo delovanja EBRD v Sloveniji, ki se izteče konec tega leta, in pričakujem, da bomo v začetku jeseni skupaj začeli oblikovati strategijo za prihodnja tri leta. Pričakujem, da bo ta banka še naprej aktivna v slovenskem prostoru, in želela bi si, da bi se zelo aktivno vključila tudi v procese prestrukturiranja.
Pa boste kot ministrica vztrajali do konca mandata?
(Smeh.) Vsekakor je moj iskren namen, da vztrajam. Ni v moji naravi, da bi ob prvi težavi vrgla puško v koruzo, ampak je v moji naravi, da iščem rešitve. Če prva ni uspešna, iščem drugo najboljšo alternativo, in tako nameravam delovati tudi vnaprej. Če pa bo kdorkoli menil, da ne uživam dovolj zaupanja, da bi to nalogo opravljala še naprej, seveda nimam nobenih težav s tem, da se kadarkoli umaknem.
Ko so vas na zaslišanju v parlamentu vprašali, ali boste kot finančna ministrica rekli ne tudi prvaku Desusa Erjavcu, ste dejali: »Jaz znam reči ne. Marsikomu, ne nujno le ministru Erjavcu. Tudi koaliciji.« Zdaj vam je koalicija rekla ne. Boste tudi vi njej še kdaj rekli ne?
Mogoče bi nekoliko popravila takratno izjavo in bi danes z nekaj malega več političnimi izkušnjami dejala, da umetnost politike ni v tem, da znaš reči ne, ampak v tem, da se izogneš situaciji, ko moraš reči ne. Upam, da bom znala še naprej delati v to smer.
Nadzorni svet SDH še vedno ni popolnjen. Kdaj bo v polni sestavi?
Nadzorni svet je operativen in v skladu z zakonom o gospodarskih družbah lahko normalno deluje tudi, če nima vseh članov. Postopek imenovanja kandidatov za manjkajoča člana sicer teče v skladu z načrtom, vlada je ta teden odločila, da DZ v imenovanje predlaga Andreja Bertonclja in Igorja Kržana, in pričakujem, da bo državni zbor o kandidatih odločal že na junijski seji. Moja prioriteta je, da zagotovim ustrezno podporo kandidatom tudi pri glasovanju v državnem zboru.
Pred vami/nami je državni proračun za volilno leto 2018. Kako ga boste pripravili in s kakšnimi ukrepi boste krotili te čedalje večje pritiske za višje plače in druga predvolilna darila Fidesu in drugim sindikatom, upokojencem in drugim interesnim skupinam?
Že lani pa tudi letos smo proračunsko razpravo začeli že v drugi polovici aprila, ko smo državnemu zboru predložili v potrditev večletni okvir za pripravo proračuna. V skladu z zakonom o fiskalnem pravilu smo dolžni skrbeti za vzdržnost državnega proračuna in javnih financ. Ker je DZ konec aprila potrdil vladni predlog, imamo ciljni maksimalni možni obseg odhodkov za leta 2018, 2019 in 2020 že določen. V državnem proračunu 2018 načrtujemo saldo po denarnem toku v višini, ki bo že zelo blizu izravnanega, saj bo primanjkljaj znašal 0,2 odstotka BDP. Najvišji možni obseg izdatkov državnega proračuna pa bo 9 milijard 575 milijonov.
To nas prav tako pripelje do cilja, primanjkljaja v višini 0,2 odstotka BDP po obračunskem načelu. Kar zadeva proračun 2018, je bil v bistvu sprejet že lani, torej ga lahko začnemo izvrševati s 1. januarjem, seveda pa bi želeli še enkrat pogledati, kako so v njem načrtovani odhodki in prihodki, in jih prilagoditi novim makroekonomskim razmeram ob upoštevanju teh ciljev. Vlada je zato ta četrtek opravila prvo proračunsko sejo, na kateri smo si razdelili ključne naloge glede načrtovanja namenskih evropskih prihodkov in glede načel, po katerih bomo opravili razdelitev proračuna po posameznih politikah. Mislim, da v letu 2018 ne bi smelo biti težav, za leto 2019 pa so osnovni gabariti ravno tako določeni.
Surs je izračunal, da je BDP v prvem poletju porasel za kar 5,3 odstotka. Se slovensko gospodarstvo pregreva? Kaj to pomeni za letošnji državni proračun? Kako boste ob taki rasti krotili proračunske apetite 2018?
Hitrejša gospodarska rast predstavlja za fiskalno politiko velik izziv. Fiskalna pravila namreč zahtevajo, da v primeru boljših razmer dodatnih prihodkov ne porabimo, ampak hitreje od načrtov znižujemo primanjkljaj. Hkrati je fiskalna politika tudi edini instrument za proticiklično delovanje in preprečevanje pregrevanja gospodarstva, na primer z omejevanjem odhodkov.
Naša ključna prednostna naloga je, da izpolnimo fiskalne cilje iz programa stabilnosti, da zagotovimo odpornost proti morebitnim šokom in da ne pride znova do pregrevanja gospodarstva, v katerem bi se krediti, plače in cene spet gibali spiralno. Verodostojnost fiskalne politike, ki je bila doslej zgrajena, je ključna za makroekonomsko stabilnost in nadaljnjo vzdržno gospodarsko rast.
A kot rečeno, vlada je že dala nekatere nove obljube z javnofinančnimi posledicami. Recimo ministrica za zdravje je pred časom popustila Fidesu in to je ali bo, razumljivo, sprožilo plačne zahteve tudi drugih sindikatov. Podobni politični pritiski kot pri neprodaji NLB nas verjetno čakajo jeseni tudi znotraj proračunske razprave. Kolikšen je tu vaš manevrski prostor?
Najprej bi rekla, da morebitna prodaja ali neprodaja NLB nima nobenega neposrednega vpliva na prihodke ali odhodke A-bilance proračuna. Prodaja državnih kapitalskih naložb se v 90 odstotkih nameni za poplačilo javnega dolga, 10 odstotkov pa gre na poseben račun za bodoči demografski sklad. Kar zadeva pričakovanja za naprej, smo jih nekaj do zdaj že uskladili in jih bomo lahko uredili tudi s prerazporeditvami. Seveda pa veliko dodatnega manevrskega prostora za kakšne dodatne predvolilne želje ne bo.
Kar zadeva Fides, dogovor z zdravniškimi sindikati ne bremeni neposredno državnega proračuna, ampak zdravstveno blagajno. Tisto, kar lahko zagotovimo s prerazporeditvami v okviru državnega proračuna, deloma že letos, je, da bomo prenesli kot strošek državnega proračuna tiste aktivnosti, ki ne predstavljajo zdravstvenih storitev. V mislih imam financiranje pripravništva, specializacij in raziskovalne dejavnosti v zdravstvu. Ta prenos bo opravljen postopno. Drugi del pa je povezan s financiranjem posebnega projekta za odpravo čakalnih dob – za to bomo v državnem proračunu namenili dodatna sredstva za transfer v zdravstveno blagajno.
Politično vroča tema je predlog za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Namesto njega naj bi – tak je predlog ministrstva za zdravje in svetovalca Dušana Kebra – plačevali nadomestilo v višini dobrih dveh odstotkov bruto plače. Nekateri pravijo, da je tak predlog neustaven. Vlada je obljubila, da bo davčno razbremenila plače razvojnih kadrov in strokovnjakov, zdaj pa je na mizi predlog, ki bi to izničil. Kako to?
Ta predlog je bil doslej obravnavan na strokovnih delovnih skupinah, ministrstvo za finance je izpostavljalo prav ta problem, na katerega vi opozarjate. To je za nas še posebej problematično, vendar pa ne bi želela komentirati predloga, glede katerega se z ministrico še nisem podrobneje pogovorila. Ta predlog, kolikor ga poznam, postavlja pred nas kar veliko vprašanj. Eno je vprašanje obremenitve posameznika, drugo je izvedbeno vprašanje, tretje je upravičenost različne obravnave tega zdravstvenega prispevka v primerjavi s prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje. Dilem, ki zahtevajo odgovore, je veliko. A kot rečeno, z ministrico se o tem še nisva konkretno pogovorili. Pričakujem, da bova to storili v prihodnjih dneh.
Vlada, kljub drugačnim napovedim, ne bo začela priprav za uvedbo davka na nepremičnine z uveljavitvijo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, kar ste februarja napovedali na GZS. Kako to?
Tudi tukaj sem si močno prizadevala, da bi koalicijo prepričala o nujnosti nadaljnjih posodobitev sistema množičnega vrednotenja nepremičnin. Verjamem, da predlagane rešitve pomenijo pomemben napredek pri vrednotenju z vidika podatkov, ki jih ima država na razpolago za prostorsko načrtovanje, kot tudi z vidika lastnikov, posameznikov ali gospodarskih družb. Po sedanjem sistemu množičnega vrednotenja nimajo možnosti sodelovanja pri oblikovanju posplošene vrednosti njihovih nepremičnin. Novi zakon jim to omogoča. Omogoča tudi večjo vključenost neodvisne cenilske stroke v množično vrednotenje, ki ga izvaja geodetska uprava. Vse to so pozitivne rešitve, ki prinašajo koristi tudi gospodarstvu.
Deležniki, ki so bili vključeni v usklajevanje, so prepoznali prednosti predlaganih novosti. Žal je zmanjkalo volje za ta zadnji korak, sem pa trdno prepričana, da je pripravljen dober predlog zakona, ki nima časovne omejitve s koncem mandata te vlade in ga je mogoče uporabiti z začetkom naslednjega mandata. Ta zakon je pomemben tudi za druge namene, ne le davčne. Posplošena vrednost nepremičnin se upošteva pri določitvi upravičenosti transferja iz državnega proračuna. Mogoče je kdo danes po krivici izločen iz tega, da lahko prejme socialni transfer. Ali pa ga kdo neupravičeno prejema. In ni dvoma, da mora biti množično vrednotenje izvedeno, preden se lahko uvede nov, sodoben režim obdavčitve nepremičnin.
Ljudje se pritožujejo, da nekatere občine močno pretiravajo pri nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), kar škodi investicijskemu in poslovnemu okolju. Boste na ministrstvu ukrepali in omejili samovoljo občin?
Problem je gotovo zelo kritičen. Tudi zato smo si na ministrstvu prizadevali, da bi množično vrednotenje in predlog davka na nepremičnine spravili naprej v proceduro oz. zakon o davku na nepremičnine vsaj v javno obravnavo. Kar zadeva nadomestilo, pa je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor (MOP). Ne glede na to smo že lani prepoznali kritične elemente te ureditve. Zato smo skupaj z MOP in združenji občin oblikovali priporočila za posodobitev sistema NUSZ, moramo pa upoštevati, da imajo občine zdaj pri tem zelo visoko stopnjo samostojnosti in nimamo neposrednega vpliva in možnosti, da bi omejili avtonomijo občin, lahko le priporočamo in opozarjamo.
Pri projektu drugega tira je več možnih scenarijev. Kje in kako bo vlada našla denar za financiranje drugega tira iz javnih sredstev?
Finančna konstrukcija, okoli katere smo se ministrstva uskladila in je bila podlaga za pripravo zakona, poleg drugih virov, npr. proračunskih, sredstev EU, kreditov itd., izpostavlja tudi vire, ki jih za financiranje in delovanje projekta zagotavljajo subjekti, ki imajo od zgrajene infrastrukture ekonomsko korist. To zagotavlja, da ne bodo samo davkoplačevalci v celoti nosili bremena tega projekta. Tako zbrana sredstva v celoti ne bodo zadostovala za financiranje projekta v življenjski dobi in manjkajoča sredstva bo moral zagotoviti državni proračun. Državni proračun bo v začetku zagotovil sredstva za dokapitalizacijo družbe 2TDK. Prvi del dokapitalizacije se bo zagotovil takoj, ko bo dobila družba pravico izvesti projekt, kar vključuje tudi prenos že izdanega gradbenega dovoljenja na družbo, in bo začela pripravljalna dela. Drugi del dokapitalizacije se bo izvajal postopoma, tako kot bi projekt tekel, enkrat ali v večkratnih zneskih.
Torej denar za drugi tir bo?
V tem trenutku je denar za dokapitalizacijo zagotovljen in je načrtovan v veljavnem proračunu.
Slovenija je končno ustanovila fiskalni svet, ki je sredi aprila že okrcal vlado, da ste pripravili premalo ambiciozen program stabilnosti. Svet pričakuje, da boste pripravili nabor ukrepov za znižanje primanjkljaja v višini 0,2 odstotka BDP (približno 80 milijonov evrov). Boste to storili?
Prav je, da je fiskalni svet kritičen do vladnih predlogov, saj zato smo ga ustanovili. Imamo računsko sodišče, ki ex-post bedi nad porabo javnih sredstev, zdaj imamo končno fiskalni svet, ki daje ex-ante, torej vnaprej, opozorila glede vodenja fiskalne politike. Fiskalni svet je oblikoval svoj predlog na podlagi podatka statistike – drugega v tistem trenutku ni mogel upoštevati –, ki je lanski javnofinančni primanjkljaj postavil na raven 1,5 odstotka BDP.
Dva tedna kasneje je bil objavljen popravek, in sicer je bil objavljen primanjkljaj navzgor in po novih ocenah Eurostata in statistike je znašal 1,8 odstotka. Ker za letos načrtujemo, da bo primanjkljaj znašal 0,8 odstotka BDP, zagotavljamo znižanje primanjkljaja za eno odstotno točko BDP, kar pomeni strukturni napor v višini 0,5 odstotka BDP. Če upoštevamo, da smo lani dosegli višji napor od načrtovanega, ugotovimo, da v povprečju dosegamo ustrezen fiskalni napor. Vlada je ocenila, da bi dodatni kratkoročni ukrepi lahko ogrozili hitrost nadaljnjega gospodarskega okrevanja. Čezmerno zategovanje javnofinančnega pasu ima lahko tudi negativne posledice na gospodarsko rast. Vladni načrt zagotavlja ustrezno ravnotežje med skrbjo za javne finance in podporo nadaljnji gospodarski rasti.
Očitke, da potrebujemo večje zategovanje pasu, je na nas naslovila tudi evropska komisija. Od nas je znova zahtevala strukturne reforme. Se vam ne zdi, da bi zdaj, ko imamo rast, morali dati nekaj na stran za leta, ko se bo gospodarski cikel obrnil navzdol?
Prihajamo v to obdobje. Vendar se hkrati ne strinjamo z oceno evropske komisije, na kateri temeljijo njena opozorila in priporočila, da je v Sloveniji gospodarska rast že od lani nad potencialno.
Zakaj pa ne?
Za letos nam napovedujejo rast, kjer je pozitivna proizvodna vrzel višja od 1,5 odstotka, za prihodnje leto celo 2,4 odstotka. To bi pomenilo, da se slovensko gospodarstvo že intenzivno pregreva. Vendar pa kazalniki še vedno kažejo, da se slovensko gospodarstvo ne pregreva. Imamo presežek v plačilni bilanci, stopnja brezposelnosti je višja kot pred krizo. Rast plač še ne kaže na omejevanje delovne sile, povpraševanje se krepi, skratka, naša ocena je, da se proizvodna vrzel sicer zapira, a v letošnjem letu, ne pa da smo že zdaj visoko nad potencialno rastjo BDP. V skladu s fiskalnim pravilom je treba te prihranke ustvarjati v obdobjih, ko imaš več kot potencialno gospodarsko rast. Komisija se v priporočilih osredotoča predvsem na strukturne ukrepe, ki naj peljejo k dolgoročni vzdržnosti javnih financ. O zdravstveni reformi sva že govorila, o reformi dolgotrajne oskrbe se pogovarjamo, na ministrstvu za zdravje pripravljajo zakonski predlog.
In pokojninska reforma?
Moramo ugotoviti, da ta, ki je bila uvedena leta 2012, daje rezultate, ker je manj priliva novih upokojencev od načrtovanega. Prehodna obdobja po stari reformi se zaključijo leta 2019. Bi si pa tudi sama želela, da bi se na področju pokojnin začeli konkretno usklajevati s socialnimi partnerji o rešitvah, ki jih bo treba uveljaviti po letu 2019, kar zadeva obvladovanje stroškov pokojninske blagajne. Za dolgoročno vzdržnost te blagajne pa upam, da nam bo uspelo uskladiti predlog zakona o demografskem skladu v smislu, kot mora sklad delovati. Ne kot nadomestilo za nadaljnje prilagoditve pokojninskega sistema, ampak kot varovalka za financiranje pokojninske blagajne po letu 2035.
A tudi demografski sklad je zdaj eno od igrišč za preigravanje političnih interesov znotraj koalicije, Desus solira.
Pri oblikovanju demografskega sklada je treba biti previden, saj prihodke, ki jih prenesemo nanj, odtegnemo od trenutne javnofinančne porabe in je slednjo treba omejiti, da lahko financiramo to prihodnjo porabo pokojninske blagajne. Kot trenutno kažejo usklajevanja, smo dosegli konsenz, kako uravnotežiti ta dva interesa, in upam, da bomo našli konsenz tudi za druga odprta vprašanja, kjer si močno želim, da ohranimo enotnost upravljanja državnega premoženja.
Koliko bodo znašali letos vsi transferji iz proračuna v pokojninsko blagajno? Spet 1,5 milijarde evrov?
Nekaj manj. Približno 300 milijonov iz državnega proračuna namenjamo za zavarovance, ki bi morali poravnati prispevke za pokojninsko varstvo, pa so iz različnih zakonsko opredeljenih razlogov oproščeni plačevanja in mora namesto njih to plačati država. To je reden transfer. Drugo, približno milijarda je bila lani, letos pa bo nekaj več kot 900 milijonov evrov, pa je dodaten transfer, ki ga moramo zagotavljati, ker so prihodki pokojninske blagajne iz naslova prispevkov prenizki – od tedaj, ko se je v 90. letih znižal prispevek delodajalcev za pokojninsko blagajno.
Premier Cerar je lani obljubil drugo fazo davčnega prestrukturiranja. Bo vlada izpolnila to obljubo?
Na ministrstvu smo pripravili predlog paketa sprememb na davčnem področju. Koalicija je že dala zeleno luč za nadaljnjo obravnavo tega predloga. Čim prej ga nameravam predstaviti socialnim partnerjem in ga uskladiti, tako da bi lahko gradivo predložili državnemu zboru za obravnavo septembra ali oktobra. Pripravljamo rešitve, ki naslavljajo posamezna vprašanja, ki so se lani izpostavljala kot najbolj kritična in lahko pomenijo pomembne administrativne razbremenitve pri izpolnjevanju davčnih obveznosti.
Ste lahko konkretni? Katera?
To je obdavčevanje zaposlenih, ki so napoteni na delo v tujino ali prihajajo iz tujine na delo v Slovenijo. Slovenska podjetja in tuja, ki delujejo v Sloveniji, so to prepoznala kot enega ključnih pomembnih davčnih problemov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. Druga stvar je obdavčevanje po normiranih odhodkih. Zdajšnji režim ni spodbuden za podjetnike, po drugi strani pa lahko omogoča tudi zlorabo inštituta samostojnega podjetnika, kar želimo preprečiti. Nasloviti želimo tudi druga vprašanja, npr. davek na tonažo. Vlada je obravnavala tudi letno poročilo o učinku uvedbe davčnih blagajn. Kolegom na finančni upravi in ministrstvu sem naložila, da pripravijo tudi predlog morebitnih sprememb in dopolnitev sistema.
Težko pričakovana druga faza davčnih sprememb torej bo?
To je moj čvrst namen.
Ali čutite politična nasprotovanja in pritiske, da se to ne bi zgodilo?
Uvodoma sva ugotovila, da prihajamo v predvolilno obdobje in davčne spremembe v tem času so lahko nekoliko problematične. A naši predlogi so finančno nevtralni, prinašajo pomembne poenostavitve za davčne zavezance, zato upam, da bom zanje dobila podporo.
Nekaj kadrovskih zadev. Slovenija pošilja na ugleden položaj v EBRD Milana M. Cvikla, ki bo tam zamenjal nekdanjega državnega sekretarja Mitjo Mavka. To drži?
Drži. Vlada ga je potrdila aprila, funkcijo nastopi 1. avgusta.
Kaj pa gospod Mavko, se vrača na ministrstvo?
Z gospodom Mavkom sva v stalnih stikih že v funkciji predstavnika v EBRD pa tudi sicer ga visoko cenim zaradi njegovega strokovnega znanja in poznavanja področij s pristojnosti ministrstva. Je pa še odprto, kakšna bo njegova nadaljnja poklicna pot.
Kot slišim, se letos izteče mandat tudi Borutu Repanšku, ki zastopa Slovenijo pri IMF in Svetovni banki. Že imate njegovega naslednika?
Imamo dogovor med Banko Slovenije in ministrstvom za finance, da se naši predstavniki izmenjujejo. Gospod Repanšek je predstavnik Banke Slovenije in zastopa tudi naše interese v konstituenci IMF in Svetovne banke. S 1. novembrom ga nadomesti predstavnik/predstavnica ministrstva za finance. Znotraj ministrstva smo postopek evidentiranja kandidatov že zaključili in junija nameravam vladi predlagati kandidata za potrditev.
Kdo so vaši svetovalci? Se posvetujete z zunanjimi ekonomisti, s predhodnikom Mramorjem?
Prva liga svetovalcev so moji sodelavci znotraj ministrstva, visoko strokovna in predana ekipa. O posameznih vprašanjih se posvetujem tudi z drugimi. Slišiva se tudi z gospodom Mramorjem, njegovi nasveti so bili že v času njegovega ministrovanja zelo upoštevanja vredni.
Vam svetuje tudi EIPF in nekdanji minister Križanič?
Gospod Križanič sodeluje z ministrstvom pri nekaterih projektih kot predstavnik stranke socialnih demokratov, pri stvareh, ki jih usklajujemo tudi v koaliciji. Posebej pa se z njim ne posvetujem.
Ste zdaj članica kakšne stranke?
Ne.
Ste v vladi ena redkih brez strankarske zaslombe?
Lahko rečem, da sem brez stranke, sodim pa v kvoto SMC.
Ste zato, ker niste stranki, manj vplivni v vladi?
Nimam tega občutka, da bi bila manj vplivna. Čvrsto verjamem, da morajo tudi politične odločitve temeljiti na strokovnih temeljih, potem so lahko strokovno dobre.
Ko ste postali ministrica, ste v medijih želi pozornost s članstvom v društvu Zdrava atmosfera. Ste še kaj aktivni v društvu?
Zelo malo. Z veseljem spremljam delo društva, zdi se mi pomembno, kar dela, mislim pa, da v javnosti ni bilo povsem korektno predstavljeno.
