Švica in Slovenija

Sedem trobent je napovedovalo apokalipso. Slovenija je na lestvici ekonomske svobode uvrščena šele na 97. mesto, na seznamu pa nastopa 159 držav. Ko gre za ekonomsko svobodo, je Slovenija med vsemi državami Evropske unije uvrščena najslabše. Naši prvi sosedje so Trinidad in Tobago ter Surinam. Več ekonomske svobode je v Grčiji (86. mesto), na Hrvaškem (81. mesto), Italiji (69.) ... Med državami, ki so nastale na pogorišču SFRJ, je manj ekonomske svobode le v Srbiji (101.). Prijateljska Črna gora je na seznamu, ki ga ustvarja institut Fraser v sodelovanju z Mrežo ekonomske svobode, uvrščena na imenitno 59. mesto. Ali prihaja čas, ko bodo črnogorski svetovalci prihajali v Ljubljano in slovenskim državnim uradnikom solili pamet z idejami, kako bi ekonomsko svobodo nekoliko pospešili? No, ko gre za merjenje ekonomske svobode, stvari vendarle niso tako zelo črne. Bilo je že slabše. V zadnjem letu je Slovenija na seznamu, ki je nastal na pobudo nekaterih nobelovcev ekonomske stroke, napredovala za pol ducata mest. A leta 2009 je bilo ekonomske svobode še več. Kakorkoli, veter ekonomske svobode je ponovno pihnil tudi skozi slovenske doline. Je to dobro ali slabo?

Merilci ekonomske svobode ugotavljajo, da ima Slovenija preobsežen (para)državni aparat, preveč regulative, nesvoboden trg dela in slabe predpise o poslovanju. Tudi valuta ni najbolj trdna. Zanimivo pa je, da ima denimo Nemčija, ki sicer uporablja isti evro, valuto ocenjeno kot bistveno bolj čvrsto.

Kaj naj bi bila ekonomska svoboda? Od začetkov razsvetljenstva velja, da je svoboda nekaj, kar pritiče posamezniku. Posameznik je svoboden ali pa ni. Ima svobodo izražanja, svobodo političnega združevanja, svobodo gibanja, svobodo vesti. Ali pa teh koristnih svoboščin ne uživa. Od pomladi narodov je koncept svobode povezan tudi z nacijami. Obstajajo nacije, ki so svobodne, nekatere pa tega privilegija nimajo. Koncept ekonomske svobode ne govori o svobodi fizičnih oseb ali svobodi v državo organiziranih ljudstev, temveč o svobodi pravnih oseb. Torej korporacij. Kdaj so korporacije svobodne? Takrat, ko jih ne ovirajo predpisi. Denimo predpisi o varovanju okolja, predpisi, ki urejajo najemanje in odpuščanje delovne sile, predpisi o preprečevanju pranja denarja ... Korporacija je bolj svobodna, če so davki nizki. Šibkejša ko je država, več je ekonomske svobode. Prav prevelika moč (para)države naj bi v Sloveniji predstavljala največjo grožnjo ekonomski svobodi. Ekonomske svobode je več, če z odpuščanjem zaposlenih ni težav. Kar hkrati pomeni, da razkošje ekonomske svobode, ki jo uživajo korporacije, lahko prinaša hudo stisko posameznikov, torej tistih, zaradi katerih so si v obdobju razsvetljenstva koncept svobode sploh izmislili.

Leta 2008 je bilo v Sloveniji dobrih 60 tisoč brezposelnih, do leta 2014 pa se je ta številka podvojila. To kaže, da trg delovne sile vendarle ni tako zelo obupno tog, da zaposlene osebe ne bi bilo mogoče poslati na borzo dela. Ko gre za davščine, ima Slovenija kar ugodno obdavčitev dobička gospodarskih družb. S 17-odstotno obdavčitvijo dobička je namreč druga najbolj ugodna država v Evropski uniji, takoj za Irsko. Vlada zdaj razmišlja, da bi obdavčitev dobička povišali, dodati pa velja, da lahko gospodarska družba, ki vlaga, denimo, v raziskave in razvoj, stopnjo obdavčitve dobička občutno zniža. Če ima podjetje raziskovalni center, v katerem zaposleni proizvajajo tudi patente, znanstvene članke ali doktorske disertacije, lahko obdavčitev dobička v posameznem podjetju zdrsne globoko pod irsko stopnjo obdavčitve.

Kaj pa državni aparat? Je ta v odnosu do gospodarstva res tako zelo močan? Slovenski državni aparat je sicer velik, a to je cena državnosti. Država pač mora izvajati nekatere funkcije. Problem Slovenije ni moč državnega aparata, temveč prepletenost strankarske in državne logike. Arbitrarne strankarsko-politične odločitve za koncept ekonomske svobode – v tem stavku puščamo ob strani, ali je koncept ekonomske svobode smiseln ali ne – predstavljajo večjo grožnjo kot državni aparat.

Ob objavi seznama, ki meri ekonomsko svobodo v svetu in Slovenijo uvršča za Namibijo in le nekaj mest pred Madagaskar, velja vladi svetovati z besedami dobrega vojaka Švejka: »Brez panike.« Obstajajo tudi drugi seznami. Denimo indeks človekovega razvoja, katerega metodologijo so pod pokroviteljstvom Združenih narodov prav tako sestavili nobelovci. Na tem indeksu je Slovenija uvrščena na solidno 26. mesto. V zadnji, modificirani verziji indeksa človekovega razvoja, ki posebno težo daje nizki družbeni neenakosti, je Slovenija uvrščena na 12. mesto. Skrb pa bi lahko vzbujal podatek, da je bila pred tremi leti uvrščena v deseterico, takoj za Švico in tik pred Kanado. V treh letih sta nas Kanada in Švica močno prehiteli.