Cerar: Ta družba ne more funkcionirati tako, da bi lomili drug drugega

Vodenje vlade je prevzel pred poldrugim mesecem, v tem trenutku pa se ukvarja z vprašanjem, kako sestaviti proračunske postavke, a da ob tem ne bi prišlo do nobenega izbruha socialnega nezadovoljstva. Dr. Miro Cerar je prvi pravnik, ki vodi vlado, a je moral - tudi zaradi zahtev koledarja - takoj posvojiti žargon ekonomistov.

Gospod predsednik, evropska komisija nam je za letos napovedala 2,4-odstotno gospodarsko rast. To je celo bolje od naših napovedi. Je to zgolj enkraten dogodek, nekakšen uspeh, ali pa svarilo, da ne pozabimo na tveganja in naloge, ki so pred nami?

Mešanica vsega. Ta optimistična napoved evropske komisije že upošteva naša prizadevanja na finančnem področju, ki jih bomo zaokrožili z izvedbo rebalansov za letos in prihodnje leto. Tu so verjetno že upoštevani učinki, ki jih bo letos prinesel rebalans in ki dvigajo optimizem. Namen finančnega napora, da zagotovimo v letu 2015 primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, predvidoma 2,8 odstotka, ni le stabilizacija naših javnih financ in doseganje ciljev, h katerim smo se zavezali s paktom stabilnosti, temveč predvsem, da sami sebe spravimo v red. Da država na gospodarskem področju in širše začne normalno delovati. Zavedamo se, da zgolj z varčevanjem ne moremo priti iz gospodarske in finančne krize. Zaradi tega smo tudi v koalicijski pogodbi opredelili ključne projekte, ki bodo povečali gospodarsko rast v Sloveniji. Zdaj se intenzivno pogajamo s sindikati javnega sektorja – in želimo sami pokazati, da mora vsakdo nekaj prispevati, tudi socialni partnerji, da bomo izšli iz krize. Ko bo gospodarstvo zadihalo, bomo lahko tudi v javnem sektorju bolje nagrajevali.

Z vladnimi proračunskimi ukrepi niso zadovoljni niti sindikati niti delodajalci. Še več, vaša vlada je po dobrem mesecu dni vladanja na taki bojni nogi s sindikati, kot ni bila še nobena. Retorika je ostra, sliši se kot vojna napoved.

Retorika je res ostra, še posebej na strani sindikatov. Mislim, da se bo postopoma umirila. Časi so zahtevni, težki. Povsod skušamo nekaj privarčevati in tudi sindikati se bodo morali prepričati, da morajo prispevati k temu, da se ta država stabilizira in se trend obrne na bolje. Ko bo razumevanje obeh vključenih strani postalo boljše, bodo tudi toni nižji. Verjamem, da bomo na koncu prišli do rešitve, ki bo omogočila fiskalno stabilizacijo. Vlada je pokazala popolno enotnost pri ukrepih, ki smo jih sprejeli z rebalansoma za letos in 2015. Vsak minister in vsako ministrstvo sta vložila veliko truda, da bi našli rezerve in optimizacije in nekaj žrtvovali za skupni cilj. Ta vlada je začela svoje delo v zelo težkem položaju, to je vsakomur jasno.

Seveda, a do konca leta boste morali sprejeti ukrepe in spremeniti zakone, da bi dosegli za 600 milijonov prihrankov v rebalansu proračuna 2015. In skoraj polovica tega gre na račun znižanja plač v javnem sektorju. Se boste vi osebno vključili v pogajanja s sindikati – če ne bo šlo drugače?

Še vedno upam in verjamem, da bo minister za javno upravo gospod Koprivnikar uspešno peljal ta pogajanja. Če bo stvar zahtevala dodatni angažma, če on in njegova pogajalska skupina ne bi našli poti do sporazuma, se bom moral angažirati tudi sam. A zaupam ministru in njegovi pogajalski skupini kot tudi premisleku sindikatov. Vem, da je tudi pred njimi zelo zahtevna naloga. Na eni strani realno gledajo na naš javnofinančni položaj, po drugi strani pa zastopajo tudi nekatere zelo občutljive in ranljive socialne skupine. Zavedam se, da nekateri že zdaj dobivajo premalo, glede na to, koliko dajejo tej družbi, in jim je težko reči, naj še bolj potrpijo. Toda če to zdaj storimo, se mora rezultat pokazati v letu, dveh.

Vsaka pogajanja so trgovina. Če je na eni strani sindikat, od katerega se pričakuje, da se bo nečemu odrekel – kaj mu vi lahko verodostojno zagotovite v zameno?

Pomembno je, da sindikat ve, da se ne odreka samo on, da tudi vlada in gospodarstvo prispevata svoje. Vsi socialni partnerji smo vključeni in iščemo sporazum o prihodnjih strukturnih reformah. Kot predsednik vlade lahko rečem, da smo v letu ali dveh sposobni priti do točke preloma, ko se bodo zadeve začele obračati na bolje. Prvi kazalniki so tukaj, vključno z gospodarsko rastjo. Brezposelnost se niža. Zdaj ne smemo popustiti. A vlada, ki se ukvarja s tem proračunom, ima v mislih še druge zadeve. Izvajali bomo projekte in politike, ki bodo spodbujali gospodarstvo in gospodarsko rast ter zniževali brezposelnost. Ti ključni projekti so opredeljeni tudi v koalicijski pogodbi. Ob tem se bomo lotili slabih praks v sistemu, ki so nas veliko stale.

Da, kam merite?

Ljudi zanima, kam je poniknil denar v davčnih oazah, kam je šlo premoženje sumljivega izvora. Vladi bom te dni predlagal, da se ustanovi medresorska delovna skupina z zunanjimi strokovnjaki, ki bo za zaščito državnih interesov proučila odlivanje in skrivanje finančnega premoženja v tujini, zlasti v davčnih oazah. Zavzel se bom, da svoje delo opravi v nekaj mesecih. Bistveno je, da analizirajo odtekanje finančnega premoženja v tujino, da ugotovijo, kako pospešiti ugotavljanje sumljivega premoženja nezakonitega izvora, in da pripravijo ukrepe, da bi naše gospodarstvo in državo zavarovali pred takimi tveganji. In da bi ta denar, kolikor je mogoče, zakonito dobili nazaj. S temi zadevami se zelo manipulira, govori se o milijardah. Zavzel se bom za vse možne pravne poti, da se ugotovi, kolikšna je tu realna ocena, da se premoženje vrne in da tisti, ki so to premoženje nezakonito pridobili, za to odgovarjajo.

Če obrnem poanto: kolegi iz Financ so analizirali premoženje 12 najbogatejših Slovencev. Vsi imajo premoženje spravljeno na tujem, omenjajo se Ciper, Nizozemska, Luksemburg, Liechtenstein itd. Bo vlada poskrbela tudi za to, da bodo slovenski milijonarji svoj denar raje investirali doma in ustvarjali nova delovna mesta? Da se ne bi zgodba sprevrgla tudi v lov na čarovnice.

Seveda, to, o čemer sem govoril, ne sme postati lov na čarovnice ali pogrom nad gospodarstveniki. Prejšnji teden smo se skupaj z 51 državami in jurisdikcijami zavezali k avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih za davčne namene. Kako prepričati najbogatejše Slovence, da pridejo s svojim kapitalom v Slovenijo? Leta se pogovarjamo, kako pritegniti tuje investitorje in seveda investicije uspešnih slovenskih podjetnikov, saj lahko slednje znatneje prispeva k dodatnemu razvojnemu momentu. To je ena temeljnih nalog te vlade. Ustvarili bomo gospodarstvu prijaznejše, stabilno in predvidljivo okolje z bistveno manj administrativnih omejitev. Poslovno okolje v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami vse pogosteje slabo ovrednoteno. Poleg administrativnih ovir nimamo dovolj učinkovitega pravosodja, spori v Sloveniji se dolgo rešujejo, insolvenčni spori so neučinkoviti. Zagotoviti moramo hitro odzivnost administracije, pravosodja na gospodarsko legitimne interese. Da bodo vlagatelji hitreje prihajali do dovoljenj, da bodo postopki skrajšani, da bomo uveljavili točke VEM, vse na enem mestu. Slednje predstavlja enega ključnih projektov te vlade. In da bomo s pravilnimi ukrepi spodbudili pravosodje, da bo bistveno bolj učinkovito pri reševanju gospodarskih sporov. Ko se bomo končno konstituirali in sprejeli proračun, se bomo lotili teh ukrepov, ki bodo pripomogli, da bo naše gospodarsko okolje bolj privlačno.

Če se vrnem k proračunu: predsednik ZSSS Dušan Semolič pravi, da bo od ravnanja vlade »v tem mesecu odvisno, ali se ji bo zgodila ulica«. In da se je »v tej vladi reinkarnirala retorika trojke«. Vaš odgovor?

Želim si, da se ta retorika čim prej omili. Tudi na vladni strani si bomo prizadevali v tej smeri. Zagotovo pa je v njej tudi nekaj taktike. Čim postanejo pogajanja predmet javne obravnave, skušajo vsi upravičiti svoje pozicije pred tistimi, ki jih zastopajo. Zato se zavzemam, da morajo pogajanja potekati za zaprtimi vrati, po sestanku pa moramo korektno obveščati medije.

A kljub temu je pri koalicijskih partnerjih običaj, da bi prek medijev ali prek dobro obveščenih virov kadrovali v državnih gospodarskih družbah. Prvaka Desusa in SD, Erjavec in Židan, zahtevata razrešitev predsednikov uprav NLB in NKBM, ki sta padli na stresnih testih. Ste o tem razpravljali na vladi?

Stresni testi so pokazali, da imamo še vedno probleme, ne bo pa treba dokapitalizirati obeh bank iz proračuna. Lahko smo tudi nekoliko prizanesljivi do obeh bank, ker je bila metodologija za Slovenijo zahtevnejša, za daljše, štiriletno obdobje. Izhodišče je bilo leto, ki ni bilo najbolj ugodno. A izgovora ni, na stresnih testih sta obe banki dobili negativno oceno. To je znak za zaskrbljenost in resen premislek. Lahko vam zagotovim, da bosta tako vlada kot koalicija v prihodnjih dnevih in tednih o tem intenzivno razpravljali. Sanacija bančnega sistema mora potekati skozi sanacijo gospodarstva in z bolj aktivnimi postopki znotraj bank. Potrebna bo delujoča vloga bank pri obnovi preostalih slabih posojil.

Če pogledamo zadevo skozi prizmo našega članstva v OECD, je jasno, da gre za kršitev standardov korporativnega upravljanja, če se koalicijski partnerji, torej strankarski politiki, dogovarjajo o razrešitvi direktorjev državnih podjetij bank.

Izjavi predsednikov koalicijskih strank jemljem kot izraz zaskrbljenosti, kot neke politične želje. Kot predsednik vlade pa želim te stvari spraviti v korekten pravni okvir vladnih nalog. Strinjam se z vami, vlada mora podpirati uveljavljanje standardov korporativnega upravljanja. O takih zadevah ne bi smeli politizirati na dnevno pragmatični način, o njih bi morali govoriti znotraj inštitucij. Sem zaskrbljen in kritičen, a šele, ko bom ugotovili, kaj lahko ukrenemo, bom stopil pred javnost. Zagotavljam pa, da bo vlada znotraj svojih pristojnosti izpeljala vse, kar je mogoče.

Kako ste pa zadovoljni z delom DUTB, slabe banke, in SDH? Gre za pomembni državni inštituciji, zaliti z davkoplačevalskim denarjem?

Z ministri intenzivno ugotavljamo, kako delujeta ti dve inštituciji. Delujeta neodvisno od vlade, po drugi strani pa mora obstajati neka institucionalna skrb vlade. Na eni od zadnjih sej vlade smo izrecno zavrnili poročilo DUTB za leto 2013, ker nismo bili zadovoljni z nekaterimi navedbami, presenetili so nas tudi nekateri visoki stroški za honorarje, predvsem pa smo v poročilu ugotovili pomanjkljivosti. Zato smo poročilo poslali v dopolnitev in rekli, da ne moremo dati razrešnice upravi. To je prvi zelo jasen signal, ki ga je vlada dala DUTB. V okviru svojih pristojnosti si bomo prizadevali, da bi DUTB deloval bolj učinkovito in transparentno z vidika premoženja, prenesenega nanj. Potreben bo tudi premislek na srednji rok glede funkcije slabe banke, ki bi morala narediti več za prestrukturiranje podjetij, da se ne bi usmerjala le v iskanje kupcev in ugodnih cen za prodajo. Treba bo zagotoviti večjo koordinacijo vseh deležnikov, tako javnih kot zasebnih, pri prestrukturiranju podjetij.

Kako vidite SDH? Tudi tu načrtujete kakšne kadrovske spremembe?

Vlada ne more kar neposredno poseči v upravo SDH. Proučujemo pa njegovo delovanje, saj je SDH ključnega pomena pri upravljanju državnega premoženja. Smo pred nadaljevanjem privatizacije. Zavedamo se koruptivnih tveganj in da je bil ta prvi val privatizacije s spiskom 15 podjetij zapeljan naglo, ne dovolj domišljeno in strateško. Zdaj je treba z ustreznim pristopom na strani SDH kompenzirati tisto, kar vlada in parlament nista naredila v predhodnih fazah. V vladi smo sklenili, da bo nadaljevanje privatizacije veliko bolj strateško premišljeno. Najprej bomo izdelali zelo jasna merila, po katerih se bo privatiziralo naprej. Nekatera podjetja v državni lasti, ki so strateškega pomena za Slovenijo, bodo izvzeta iz privatizacije.

Katera podjetja? Telekom?

Tak primer je zagotovo Luka Koper.

Boste skrajšali, spremenili seznam teh 15 podjetij?

Ne, ne bomo. Govorim o nadaljevanju privatizacije, o času, ko bo prodaja 15 podjetij končana. Proces prodaje teh 15 podjetij je že tako daleč, da bi njegova prekinitev povzročila resne pravne probleme, tudi morebitne odškodninske tožbe, predvsem pa izgubo kredibilnosti Slovenije kot države. Tega si absolutno ne smemo privoščiti. Čeprav sem v predvolilni kampanji izražal resne pomisleke o prodaji infrastrukturnega dela Telekoma. Zdaj je situacija bistveno drugačna in ugotavljamo, da je stvar zapeljana tako daleč, da jo moramo dokončati zaradi korektnosti in da bi se izognili dodatni finančni škodi zaradi morebitnih tožb. Obenem moramo poskrbeti, da bomo presojali po jasnih kriterijih in z vidika širših družbeno-ekonomskih učinkov posameznega privatizacijskega postopka. Med mojimi prioritetami je tudi, da z vsemi ukrepi vrnemo mednarodni ugled naši državi. Kajti Slovenija ni več cenjena v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Vsaj ne tako, kot je bila. V marsičem smo izgubili kredibilnost, tudi zaradi neprijaznega gospodarskega okolja. V priporočilih evropske komisije je bila celo omenjena korupcija kot poseben problem in z njo se bo treba zelo resno spopasti. Slovenija mora spoštovati svoje obljube in zaveze. Če smo zaveze sprejeli, bomo kredibilni samo, če se jih bomo držali.

Preden smo prižgali snemalnik, ste omenjali Teš 6. Zakaj?

Teš 6 je eklatanten primer zelo sporne državne naložbe. Vidim, da te dni organi pregona opravljajo delo zelo intenzivno. Opozoril bi na zavezo iz koalicijskega sporazuma, da bo vlada izvedla revizijo projekta Teš 6.

Pa vse tri koalicijske partnerice to zavezo jemljete enako resno?

Verjamem, da smo vsi mislili resno. Zadeva je zapisana. Na vladi sem že predlagal pripravo zakona za izvedbo celovite revizije projekta Teš 6. Zakon potrebujemo, ker moramo uskladiti dejavnosti številnih inštitucij – od ministrstva za notranje zadeve do računskega sodišča. S tem bomo oblikovali jasno zakonsko podlago za koordinirano delovanje. Ta revizija ne izključuje ustanovitve parlamentarne preiskovalne komisije. Če ima parlament ambicijo, da zadevo razišče, ima za to vse možnosti. Revizija, o kateri govorim sam, pa lahko po moji oceni prinese še več odgovorov.

Kaj bo vaša vlada naredila za večjo gospodarsko rast in nova delovna mesta?

Stvari bo treba peljati sinhronizirano. Ne moremo vsega staviti zgolj na enega konja. Infrastrukturni projekti so pomembni. Ključne tematike – drugi tir, tretjo razvojno os – preučujemo zelo intenzivno. K tem znanim idejam naj dodam še protipoplavno zaščito. Investicija v protipoplavno zaščito lahko prepreči velike škode, do katerih bi lahko, kot kaže, prišlo v prihodnosti. Prvo analizo pričakujem v teh dneh; kaj je v pristojnosti občin, kaj je v pristojnosti države, kaj so najnujnejši kratkoročni ukrepi, kaj lahko naredimo na srednji rok. Zagotovo pa je preventiva pri poplavah cenejša od odpravljanja posledic. Sicer pa v gospodarstvu iščemo projekte, ki pospešujejo denarni tok in imajo multiplikativne učinke.

Eden osrednjih projektov, ki je na mizi, je celovita prenova stavb, tako tistih v javni lasti kot v zasebni. Pripomogel bo k zagonu gradbeništva in povečal kreditno aktivnost poslovnih bank ob koriščenju sredstev EU. Energetska sanacija starejših stavb pomeni večjo energetsko učinkovitost in večjo potrošnjo na ravni gospodinjstev in države iz sredstev EU, kar bo spodbudno vplivalo na gradbeništvo in lesnopredelovalno industrijo.

Kriterije za subvencije bomo postavili tako, da bodo zagotovljeni multiplikativni učinki. Pri tem gre za enega ključnih razvojnih projektov sedanje vladne koalicije.

Seveda moramo izboljšati črpanje iz evropskih virov. To je samo po sebi umevno. Hkrati pa se moramo izogibati temu, da bi bile naložbe evropskega denarja mrtve. Kar pa se je že dogajalo. Stvari, ki so postavljene z evropskim denarjem, morajo zagotavljati zaposlitve, prinašati morajo dodano vrednost.

Pri davčni politiki bomo ohranjali predvidljivost sistema. Pri dvigu davka na nezdrave dodatke v pijačah smo dopustili izjemo; tako smo se odločili tudi zato, ker gre za korak k izboljšanju zdravja.

Pomemben cilj je izboljšanje poslovnega okolja. Ko bo poslovno okolje boljše, bomo tuje investitorje lažje vabili, naj pridejo k nam.

Na forumu o neposrednih tujih investicijah je minister Mramor omenil, da ima na mizi nekaj ukrepov, med drugim uvedbo socialne kapice ter pripravo novega davka na nepremičnine. Je pri tej napovedi minister Mramor usklajen z vlado in koalicijo? Ima za ta dva ukrepa vašo podporo?

Koalicija uvedbe socialne kapice ne podpira.

Minister Mramor je dejal, da ima zadevo na mizi. Na tem forumu je nagovarjal tuje investitorje.

Ta hip uvedba socialne kapice ni predvidena. Glede prihodnosti …

Minister je omenjal leto 2016.

Na to gledam s prizanesljivostjo. Minister je poudaril, da nam je v prihodnosti mar za visokokvalificirano delovno silo. To njegovo usmeritev razumem. Odločitev o uvedbi socialne kapice pa je odvisna od koalicije. Uvedbe socialne kapice v koalicijski pogodbi ni, ker so koalicijske stranke temu nasprotovale.

Pa vi osebno?

Naša stranka je naklonjena kompromisni rešitvi; uvedli bi delno socialno kapico. V pokojninskem delu bi jo uvedli, v zdravstvenem pa ne. Pogoj pa je, da najdemo drug fiskalni vir zaradi naraščajočih stroškov starajoče se družbe in izpada proračunskih prihodkov. Govorili smo o zeleni davčni reformi. Dokler ni drugih fiskalnih virov, uvedbi socialne kapice nismo naklonjeni. Hkrati se nam zdi pomembno, da pri tej odločitvi svoje povedo tudi socialni partnerji.

Kaj pa davek na nepremičnine? Ker davka na nepremičnine nimamo, državni blagajni manjka 200 milijonov.

Ta izpad je bil tudi eden od razlogov za rebalans. Davek na nepremičnine je ena od možnosti, vendar bi moralo biti izpolnjenih nekaj temeljnih pogojev. Prvič, evidence o premoženju morajo biti nesporne. Poplava napak, s katerimi se je ubadal Gurs, se ne sme ponoviti. Drugič, ko bomo izhajali iz natančnih podatkov, se moramo zavedati tudi tega, kaj je namen davka na nepremičnine. Poleg fiskalnega vidika je pomemben tudi vidik socialne mobilnosti. Namen davka na nepremičnine ni to, da prizadeneš ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost. Gre za obdavčitev tistega dela nepremičnin, ki predstavljajo dodaten luksuz, presežek. Ne moremo pa z davkom na nepremičnine dodatno obremeniti ljudi, ki že tako živijo v socialni stiski. Tak davek mora biti družbeno pravičen. Ne nazadnje, upoštevati moramo, kaj je zapisalo ustavno sodišče, ko je davek na nepremičnine razveljavilo. Tudi ta poteza bi pred uvedbo potrebovala širši družbeni konsenz. Popolnega sporazuma sicer ne bo, širši sporazum pa je možen.

Kako to, da ste za prvi uradni obisk izbrali Berlin? Tudi gospod Janša je leta 2012 najprej odšel v Berlin.

Nemčija je naš največji gospodarski partner. Obisk je bil predvsem gospodarske narave. S kanclerko Angelo Merkel sem se pred tem srečal trikrat; v Milanu na vrhu o zaposlovanju, na posvetu Asem in v Bruslju na evropskem svetu. Tem trem srečanjem je sledilo uradno vabilo na obisk v Berlin. Nemčija ni le naš največji gospodarski partner, ampak tudi ena najvplivnejših evropskih držav. Zato smo obisk izkoristili tudi za izmenjavo stališč do mednarodne situacije, denimo ukrajinske krize. Hkrati smo spregovorili tudi o vlogi Slovenije na zahodnem Balkanu. Slovenija se v prihodnosti vidi kot partner Nemčije, Avstrije in drugih držav, ko gre za spodbujanje procesa evropeizacije zahodnega Balkana. Slovenija ni del zahodnega Balkana, kamor bi nas morda kdo želel umestiti, temveč del Evropske unije, ki prispeva k stabilizaciji razmer na zahodnem Balkanu. To stališče je kanclerka Merklova dobronamerno vzela na znanje. Poudaril sem, da je Slovenija v zadnjih letih zamudila nekatere priložnosti, da bi na zahodnem Balkanu igrala aktivnejšo politiko. Kot poznavalci razmer lahko to nadomestimo in pripomoremo k boljšemu razumevanju problematike.

O čem ste še govorili na obisku pri kanclerki?

Pri kanclerki Merklovi smo načenjali številne teme v zelo neposrednih pogovorih. Gospa Merklova in njeni sogovorniki - čeprav se zavedajo, da smo še v zahtevni situaciji – so bili do nas spoštljivi. Enakopravno smo izmenjali stališča do gospodarskega sodelovanja in pogledali, kje se odpirajo nove možnosti, recimo na področju inovacij, zelenih tehnologij itd., kjer je Slovenija lahko močna. Glede privatizacije smo rekli le, da se privatizacija 15 podjetij s seznama nadaljuje. Kaže, da smo ustvarili vtis, da nam lahko zaupajo. Kot ključno smo izpostavili pomen politične stabilnosti, kot že prej na evropskem svetu. Brez politične stabilnosti ni ne pravne države ne ekonomske stabilnosti. Zdaj je Slovenija najbolj opazovana v luči, ali bomo končno dosegli politično stabilnost. Mi, jaz, naša vlada in moji ministri kot predstavniki, ki se udeležujejo sej na ravni EU, očitno že pošiljamo prepričljive pozitivne signale.

In kaj je kriterij politične stabilnosti – ob tem, da se je vaša vlada nedavno hudo sprla ob vprašanju, koga bo poslala za komisarja v Bruselj?

Kriterij je, ali je vlada dovolj enotna, da izvede ključne projekte, ki državo peljejo v normalizacijo, k izhodu iz krize, v razvojno orientirano in trajnostno naravnano družbo. Politična stabilnost se seveda kaže tudi v trajanju mandata vlade. Veliko je govora o glasovanju o komisarki Violeti Bulc. Vedeti pa morate, da smo tako zahteven projekt, kot je rebalans proračuna, kjer je bilo potrebno ogromno usklajevanj, pogajanj, hudih odrekanj, vsi enotno podprli. Vsi člani koalicije smo govorili z enotnim jezikom. To prepričuje tuje trge in naše tuje partnerje, da bo vlada naredila naloge, ki si jih je zadala. Zagotoviti politično stabilnost pomeni vsakodnevno trdo delo, v prihodnjih mesecih pa se bo pokazalo, ali gremo naprej res tako odločno, kot smo si zadali. Seveda si bom za to močno prizadeval.

Po vrhu koalicije na Brdu je predsednik SD Židan povedal, da ne bodo podprli proračuna, če ne bo konsenza socialnih partnerjev, in da ne bodo privolili v socialno kapico. Ne gre tu za javno pogojevanje, ki vam kot premierju slabi pogajalsko pozicijo?

V vsaki koaliciji političnih strank se stališča vedno dinamično spreminjajo. Razumem, da želijo s takimi izjavami naši koalicijski partnerji izpostaviti svojo pozicijo. Seveda nisem zadovoljen, če to slabi pozicijo vlade do partnerjev v pogajanjih. A ker sta gospoda Erjavec in Židan svobodna človeka, tudi v tej koaliciji, imata vso pravico do izjav. Seveda pa si želim, da sta pri tem odgovorna tako do vlade kot do državljanov. Mi smo se poenotili ob zelo zahtevnem proračunu in ključnih razvojnih projektih te vlade. Oba partnerja si prek svojih ministrov in tudi sama zelo močno prizadevata, da bi bila naša proračunska zgodba uspešna in da bi prepričali socialne partnerje. Niso toliko pomembne zdajšnje izjave sindikatov in politikov, pomembno je, kaj bo čez en mesec, ali bomo tedaj prišli do sporazuma.

Ko je prejšnja vlada začela delati, je Sloveniji za ovratnik dihala trojka. Ali je država danes soočena s kakšno podobno grožnjo, trojko 2.0, denimo?

O slovenski situaciji sem se že pogovarjal z dosedanjim predsednikom komisije gospodom Barrosom, v torek sem bom pogovarjal s predsednikom nove komisije gospodom Junckerjem. Z novim predsednikom komisije sem se neuradno sicer že sestal. Ob tem se mi je lepo zahvalil, ker smo za članico komisije predlagali Violeto Bulc. O Sloveniji sem podrobneje govoril tudi z odhajajočim predsednikom evropskega sveta Van Rompuyem. Ker Slovenijo dobro poznajo, razumejo naš trud, povezan s proračunom. Razumejo našo ambicijo, da zagotovimo politično stabilnost. Prepoznavajo, da je Slovenija na pravi poti. Veliko pa je odvisno od tega, ali bomo načrte izpeljali. Zato je leto 2015 tako pomembno. Dobivam zagotovila, da nam zaupajo in želijo vse dobro na poti sprememb. Nihče ni omenjal trojke ali kakšne sorodne grožnje. Zavedamo pa se zahtevnosti položaja. Če načrtov ne bomo izpeljali in dosegli izhoda iz krize, kar je naš cilj, bi se vrnili v sfere, ki bi lahko prinašale tudi vsiljene ukrepe. A naj ponovim: sem optimist. Zavedamo se, da imamo na mizi priporočila, da smo opazovani. Vendar se za konsolidacijo financ, zagon gospodarstva ne trudimo zaradi kakšnih zunanjih dejavnikov. To počnemo zaradi nas samih. To delamo zato, da bomo spet spodobna in uspešna država. Sodelovanje z evropskimi institucijami nam je v pomembno pomoč, hkrati pa ne bomo slepo sledili navodilom. Potrebujemo sogovornika, strinjamo se glede ciljev, glede poti do ciljev pa imamo dovolj manevrskega prostora. Poti lahko iščemo tudi na svoj način. Tu si svobode ne bomo vzeli. Niti nisem zaznal, da bi nam kdo to svobodo hotel vzeti. Seveda pa se moramo zavedati, da moramo spoštovati pravila pravnega reda EU, h kateremu smo se zavezali oziroma ga soustvarili.

Lahko našteje tri reforme, ki jih bo ta vlada izpeljala?

Ne maram takšnega shematičnega naštevanja (nasmešek). V življenju se namreč vse prepleta.

No, tri ni velika številka.

Prva reforma je gotovo zdravstvena. Tu ne moremo čakati. En segment, povezan z zdravstvom, je sprememba sistema javnih naročil; vendar se ta sprememba ne tiče zgolj zdravstva. Javna naročila bodo centralizirana v tolikšni meri, da bo to omogočalo prihranke, hkrati pa strokovnost naročil ne sme trpeti. Pri zdravstveni reformi je ključen finančni vidik. Zastavlja se tudi vprašanje kakovosti upravljanja sistema. Nekateri deli delujejo dobro, nekateri deli so slabo upravljani. Zdravstveno mrežo moramo racionalizirati. Na novo moramo opredeliti vlogo ZZZS v odnosu do ministrstva, vseh drugih institucij, zbornice, preostalih deležnikov. Pred očmi pa imamo predvsem pacienta; kako zagotoviti njegove pravice. Kako zmanjšati čakalne vrste? Kako ljudem zagotoviti več zdravja? Cilj je ohranitev kakovostnega javnega zdravstva, ob tem pa bomo seveda dopuščali razvoj zasebnih storitev.

Ministrica za zdravje se zaveda pomena sodelovanja vseh deležnikov. Ne gre za to, da bi vlada s pozicije moči zgolj nekaj vsiljevala. Če vsi deležniki pri tem ne bodo sodelovali s strokovnim znanjem, reforma ne more biti uspešna.

Kaj pa pokojninska reforma?

V tem mandatu bomo pripravili temeljni okvir pokojninske reforme v smeri zagotavljanja dolgoročno vzdržne pokojninske blagajne zaradi demografskih trendov. Pred volitvami je sicer naša stranka poudarjala, da so nekateri manjši premiki možni že sedaj; recimo glede bonusov …

Govorite o spremembi v tem mandatu?

Govoril sem o našem predvolilnem razmišljanju. Stvar ocene pa bo, ali lahko katerega od teh razmislekov uvedemo v sistem že v tem mandatu – vendar ob visokem soglasju socialnih partnerjev. Čas, da soglasje dosežemo, imamo. Naj kot pozitiven primer omenim dogovor, ki smo ga dosegli ob proračunski razpravi. Stranka Desus je med pripravo koalicijskega sporazuma vztrajala, da v sporazum zapišemo, da bo 40 milijonov namenjenih za upokojenske regrese. Ob proračunu pa se je stranka strinjala, da bo ta številka občutno nižja. Močno smo si prizadevali, da je vsakdo nekje popustil. Ta družba ne more funkcionirati tako, da bi lomili drug drugega. Možno in treba je dosegati konstruktivne kompromise.

Kaj pa reforma javnega sektorja? V javnem sektorju so ljudje, ki trdo delajo. In takšni, ki ne delajo tako trdo. Pri varčevanju pa sta ti dve kategoriji izenačeni, kar bo vodilo v nezadovoljstvo.

Imate prav. Celo paleto ukrepov predvidevamo; gre za številne racionalizacije, optimizacije, dolgoročno bomo zagotovili tudi pravičnejše nagrajevanje. Hkrati pa v primeru javnega sektorja ne želim uporabljati besede reforma. Tudi v primeru pravosodja ne bi govoril o reformi. Potrebne pa so številne izboljšave. Z besedo reforma včasih koga po nepotrebnem prestrašimo, kot da bi hoteli stvari postaviti na glavo.

Reforma kot korak do revolucije? Novogoriški rektor Danilo Zavrtanik je ob prazniku reformacije dejal, da se ljudje otepajo nujnih sprememb.

Ključno je, da so spremembe temeljito in premišljeno pripravljene. Nam ne gre za to, da bi vse stvari postavljali na glavo. Morda je kakšna vlada pred nami te ambicije imela. Kar je dobro, naj ostane. Kar ni dobro, izboljšajmo. Nobene potrebe pa ne vidim, da bi delavce v javni upravi strašili z napovedmi o obračanju vsega na glavo. Veliki sistemi potrebujejo veliko časa, da se po spremembah utečejo. Reforme so na mestu, ko so res nujno potrebne. Sicer pa so smiselne nenehne izboljšave.

Šefa policije ste zamenjali. Zamenjali ste načelnika generalštaba. Postavili ste novega direktorja Sove. Nadzorni svet NLB ima novega predsednika. Kaj še boste zamenjali?

Ključno se mi zdi, da zamenjamo odnos do razumevanja države. Če sprašujete o kadrih – tam, kjer po naši oceni stvari tečejo dobro, ne bo nobenih menjav. Nekatere menjave pa so pri spremembi oblasti običajne. A naj razložim, kaj se mi zdi ključno. Gre za odnos do države. Tega ne moremo spremeniti z zakonom ali ukazom. Država mora pokazati, da je lahko vredna zaupanja. To pa lahko pokaže tako, da projekte izpelje. Vzpostaviti moramo višjo politično kulturo in postaviti moramo učinkovit pravni red. Ko se bo zgodila ta sprememba, se bo zgodila tudi sprememba mentalitete ljudi. Če obstaja vtis, da se država ukvarja samo z gasilskimi akcijami, to ne povečuje občutka stabilnosti v državi. Potem tudi ni predvidljivosti. Sistem moramo umiriti, zahtevne projekte bomo izvajali, vendar ne na vrat na nos. Ne smemo mešati preudarnosti in omahljivosti. Delamo intenzivno, vendar hkrati odgovorno in preudarno, dolgoročno. Pričakujem pa, da bodo tudi državljani pokazali, da vsi skupaj znamo biti družbeno odgovorni in državotvorni. Če med državo in državljani ne bomo vzpostavili dovolj medsebojnega spoštovanja, potem nismo vredni samostojne države.

Delate na dolgoročni strategiji razvoja države?

To je temeljna ideja. Kot je dejal finančni minister Dušan Mramor: ko bomo zaprli prve nujne projekte, proračun, denimo, se bomo lotili tudi razvojnih in drugih politik.

Bi za nekatere reformne poteze morda lažje dobili podporo pri Novi Sloveniji kot pri dveh koalicijskih strankah? Obžalujete, da Nove Slovenije ni v koaliciji?

Za projekte bomo najprej iskali podporo v koaliciji. To je normalno. Koalicije ne nameravamo voditi na način, ko bi ob nepodpori v koaliciji takoj šli po rezervne glasove k opoziciji. Kar se tiče Nove Slovenije – zdaj je pa čas za obžalovanje že mimo.

Ste si pa zelo prizadevali, da bi jih imeli v koaliciji.

Sem. Če se nekoliko popravim. Na neki način vendarle obžalujem, da koalicija ni bolj mavrična. To bi v vlado prineslo novo dimenzijo. Za njihovo odločitev izražam polno razumevanje. Želim pa si, da bi se glede določenih projektov lahko sporazumeli tudi z opozicijskimi strankami.

Vodja najmočnejše opozicijske stranke je v zaporu. V državnem zboru, kjer naj bi sedel, piše: Janez Janša, politični zapornik. Vas to skrbi?

To je zelo nenavadna situacija. V demokratični politiki si takšnih situacij nihče ne želi. A do nje je prišlo. Tu gre za nekatera dejstva. Gospod Janša je pravnomočno obsojen za dokaj resno kaznivo dejanje. Dokler to dejstvo obstaja, moram iz tega dejstva tudi izhajati. Obžalujem, da smo stalni ujetniki te tematike. Obžalujem, da se gospod Janša ni znal sam diskretno umakniti iz parlamentarne sfere. Večkrat je celo prišlo do poskusa, da bi oblikovali parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, katere član bi bil na predlog SDS tudi gospod Janša. To enostavno ni sprejemljivo. Nekdo, ki je pravnomočno obsojen, ne more biti član takšne komisije. Vse to vodi v neproduktivne diskusije. Pravosodnim institucijam prepuščam, kakšne odločitve bodo sprejele. Čakamo na sodbi dveh sodišč, vrhovnega in ustavnega. Če se bodo dejstva spremenila, bomo seveda upoštevali spremenjena dejstva. Ta hip pa je moja dolžnost, da spoštujem dejstva, kakršna so v tem trenutku.

Se strinjate z oceno, da je Janša politični zapornik?

Seveda ne. To ne drži. Janša je politik, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Če bi privolili v to, da politik – in zdaj ne govorim le o Janši –, ki je pravnomočno obsojen, lahko še naprej opravlja visoke oblastne funkcije, bi se odrekli možnosti vodenja kredibilne politike. Sploh v demokratičnem, evropskem kontekstu. Pričakujem, da bomo kmalu vzpostavili višje demokratične standarde. Če bi bila zakonodaja bolj dorečena, teh težav že zdaj ne bi bilo.