Trgovci z meglo

Pol tisočletja mineva od ene najbolj domiselnih finančnih potegavščin. Poslovno naravnani del vrha Rimskokatoliške cerkve se je domislil, da bi lahko nekaj zaslužili, če bi verske in etične koncepte prepakirali v gospodarske produkte. Koncept greha, ki je bil izvorno namenjen temu, da bi človek vedel, kaj je prav in kaj narobe, so zavili v trgovsko embalažo in to začeli tržiti. Pred tem je bilo treba ustvariti še primerno poslovno okolje. Človek si večnosti res ne bi želel preživljati v peklu, kakršnega je ob koncu 15. stoletja naslikal Hieronymus Bosch. A kdor se je želel neprijetnostim pekla izogniti, je lahko grešna dejanja nevtraliziral z nakupom produktov, ki jih je tržila gospodarska frakcija Rimskokatoliške cerkve. (Podrobnosti poslovne operacije so orisane na 16. strani Sobotne priloge, avtor besedila je profesor Marjan Smrke.)

Poslovna operacija je klecnila, ko se je menih, profesor teologije in komponist Martin Luther vprašal, ali nakup odpustka res nevtralizira greh. Je produkt, ki ga ponujajo trgovski potniki, res vreden denarja, ki ga prodajalci zahtevajo? Ali trgovski potniki res prodajajo nekaj, kar dušo očisti grehov? Ali pa prodajajo meglo?

Balon trgovine z grehom sicer ni počil nemudoma, ker so reči pred petimi stoletji tekle počasi. Luthrove teze o trgovanju z odpustki pa moramo nujno preslikati v sodobnost.

Tako kot so prodajalci megle pred petimi stoletji iznašli všečno embalažo za pakiranje sicer nevidnega sredstva za eliminacijo prav tako nevidnega dolga, ki ga ima človek do boga, je danes na trgu na voljo nepregledna količina produktov, ki so enako megleni. Bi kupili derivate? Ne naftne derivate. Finančne derivate. Ni problema. Hočete izum, ki sicer še ni bil patentiran, a bo nedvomno spreminjal zrak v energijo? Vsak trenutek bo na trgovskih policah, že danes pa lahko kupite mesto v čakalni vrsti, ki ga boste lahko že jutri prodali tistemu, ki se je v vrsto postavil prepozno. Bi se vključili v piramidalno shemo, ki – drugače od vseh prejšnjih – res deluje, ker ni omejena s končnim številom ljudi tega sveta, temveč je v shemo vključena še neznanka, ki pa je zaradi poslovne tajnosti ne smemo razkriti? Želite spremeniti hektarski donos vašega travnika? Če ga dobro pokosite, nanj natresete veliko umetnih gnojil in poskrbite za ustrezno količino vode in redno košnjo, se travnik še ne bo spremenil v donosno igrišče za golf. Če pa pri otrocih ameriškega predsednika Donalda Trumpa kupite franšizo in se bo travnik imenoval Trumpovo igrišče za golf, bo magična moč imena hektarski donos povsem spremenila.

Embalaža se je v petih stoletjih sicer spremenila, trgovski potniki pa še vedno ponujajo iluzije. Recimo obljube o bogastvu, ki bo nastalo brez dela. O kapitalu, ki bo oplajal samega sebe. Tisto, kar sodobnost povezuje s časom Martina Luthra, je količina iluzij, ki so na trgu. Nekako po letu 1975, ko je začela ugašati na industrijski produkciji temelječa država blaginje, se je začelo število meglenih produktov nenavadno krepiti. Zahodna ekonomija se je »emancipirala« od produkcije predmetov. Zahod se je zavil v iluzijo, da proizvaja le še »smisel«, »blagovne znamke«. Umazane podrobnosti selitve produkcije v države tretjega sveta pa so postale nepomembne. Balon internetne ekonomije je sicer počil le nekaj let po nastanku svetovnega spleta, vendar prepričljivosti prodajalcev megle ni zmanjšal. Namesto iluzij o rasti podjetij pika.com so v tržni katalog prišle druge iluzije. Pred slabim desetletjem je počil naslednji balon, poenostavljeno rečeno balon neoliberalne ekonomije, ki je temeljil na prepričanju, da je državna regulacija nekaj slabega, ker lahko svobodni trg deluje mnogo bolje od države.

Obstaja pa pomenljiva razlika med Luthrovim časom in sodobnostjo. Zadnja desetletja je obstajala številna množica avtorjev, ki so, kot Luther leta 1517, opozarjali, da prevladujoče gospodarske manire temeljijo na iluzijah, ki v resnici koristijo le peščici. Vendar ta intelektualna opozorila niso bistveno spremenila politične realnosti. Luthrove teološke izpeljave pa so realne učinke vendarle imele.

Pred dobrim desetletjem je novinar Francis Wheen napisal imenitno knjigo Kako so prodajalci megle zavladali svetu. Deset let zatem, ko je bila knjiga prevedena tudi v slovenščino, lahko ugotovimo le, da tedaj, sredi prvega desetletja 21. stoletja, vladavina prodajalcev megle še ni bila tako vsemogočna, kot je leta 2017.

In ko bo na vrata potrkal naslednji trgovski potnik – verski, finančni, politični ali duhovni –, je treba vprašati, kaj prodaja. Obstaja znatna verjetnost, da je v embalaži megla, dobrina, ki je v jesenskem času v resnici na voljo brezplačno, v velikih količinah.