Velike in majhne številke

Ko gre za razumevanje sveta, obstajata dve Sloveniji. Slovenija velikih in Slovenija majhnih številk. Prebivalci Slovenije majhnih številk se ukvarjajo s pedantnim načrtovanjem svojih podjetniških proračunov. Če prihodki ali odhodki od načrta zanihajo za nekaj odstotkov v negativno smer, je to znak za alarm. Alarmu sledijo ukrepi, ki niso prijetni. Če se alarm ne sproži, če ga preslišijo, če ga slišijo in ne ukrepajo, izpadejo iz igre.

Drugače je s Slovenijo velikih številk. Ker država vstopa v tretji cikel, velja obuditi spomin na prva dva cikla žongliranja z velikimi številkami. Prvemu ciklu se je reklo gradnja avtocestnega križa. Današnje slovenske avtoceste so lepe in bile so drage. Drugemu ciklu žongliranja z velikimi številkami se je reklo gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Zgrajeni energetski gigant ne sodi med estetske presežke, s prvim ciklom žongliranja z velikimi številkami pa ga druži stroškovna eksplozija. In tretji cikel žongliranja z velikimi številkami? Država se loteva gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Ne vemo, kakšni bodo estetski učinki – morda bo na cestah manj kamionov, kar bi bilo lepo. Kar tretji cikel druži s prvim in drugim, je ohlapna finančna konstrukcija. Morda bo vrtanje tunelov stalo 100 enot namišljene valute na kubični meter izkopanega apnenca. Morda pa tudi 130. Kdo bi se vznemirjal zaradi orjaške razlike? Prijateljska soseda Madžarska bi pri projektu sodelovala s finančnim vložkom, vendar so stroški tega sodelovanja višji, kot bi bili, če bi Slovenija sama izdala obveznice.

Ali ohlapen odnos do velikih številk komu koristi? Logično bi bilo, da ima od finančnih malverzacij, ko se končna vsota za nekajkrat razlikuje od prvega predračuna, nekdo otipljivo korist. Domnevali bi lahko, da je iz prvega in drugega cikla žongliranja z velikimi številkami zrasla nova gospodarska elita, ki je kapitalizirala privilegij sodelovanja pri gradbenih in energetskih projektih stoletja. A se to ni zgodilo. Gradbeni baroni so danes v zaporih ali njihovih preddverjih. Energetski baroni so sredi finančnih preiskav, med katerimi jecljajoče pojasnjujejo, od kod se je vzela gotovina, shranjena v hišnem trezorju. Od megalomanskih projektov so sicer imeli nekaj kratkoročne materialne koristi, njihova današnja podoba pa je klavrna.

Pri prvih dveh ciklih žongliranja z velikimi številkami ne kaže spregledati, da so pri njih sodelovali industrijski sektorji, ki imajo tradicionalno velik družbeni in politični vpliv (gradbeništvo in energetika), in da je tretji investicijski cikel povezan z dvema sektorjema, ki v zadnjih 25 letih še nista prišla na vrsto (železnica in pristanišče), sta pa prav tako družbeno in politično izjemno vplivna.

Zakaj je ohlapen odnos do velikih številk tako zelo nevaren? Kar se moramo pri vzhajanju velikih številk za en ali sto odstotkov vprašati, kaj bi z razliko naredili tisti, ki so vajeni operacij z majhnimi števili. Kaj bi, denimo, za slovensko znanost pomenilo, če bi bil projekt Teš 6 izveden za manj kot 500 milijonov evrov, kolikor je bilo sprva predvideno, razliko – torej 900 milijonov evrov – pa bi preusmerili v znanstveno odličnost, izobraževanje ali kulturo? Kaj bi industrijski sektorji, ki so vajeni skrbnega ravnanja z majhnimi proračuni, storili, če se stroški gradnje avtocestnega križa ne bi znašli na vrtiljaku finančnih malverzacij? Koliko inovacij smo zamudili, ker je ostalo samoumevno, da pri velikih številkah proračunska strogost ni pomembna, pri majhnih zneskih pa je? Ozadje mentalitete žongliranja z velikimi števili je namreč sledeče: velika številke pomenijo veliko družbeno in politično moč. Večje ko so številke, manjša je odgovornost. Kar je povsem narobe.

A vrnimo se k vprašanju, kaj vrtoglava rast velikih številk pomeni za tiste, ki upravljajo z malimi vsotami. Za koliko odstotkov bi se povečala imaginacija slovenske otročadi, če bi kak promil dodatnih stroškov avtocest, energetskih gigantov ali načrtovanih predorov kapnil na skrbno obdelane gredice Hiše eksperimentov, ustanove, ki dve desetletji fantastično pospešuje radovednost otrok, mladine in odraslih? Kaj bi deset promilov pomenilo za razvojne oddelke zdravih industrijskih jeder? Kaj lahko z enim odstotkom naredi Kemijski inštitut? In kaj bi deset odstotkov prirasta prvotnih proračunov za velike cestne in energetske projekte pomenilo za celotno nacionalno kulturo ali celotno humanistiko? Za Slovenijo malih številk so cifre, ki se pretakajo v Sloveniji velikih številk, nepredstavljive.

Slovenija malih številk pa bi znala veliko narediti že s promili.