Velikonočni odpoklic

Vohuni, Rusija in Slovenija.

Objavljeno
30. marec 2018 17.18
Karl Erjavec na MZZ gosti svojega ruskega kolega Sergeja Lavrova. Ljubljana, Slovenija 21.februarja 2018. [Erjavec Karl,Lavrov Igor,Ministrstvo za zunanje zadeve,MZZ,zunanji ministri,politika,diplomacija,diplomati,zunanja politika,Ljubljana,Slovenija]
Ali Žerdin
Ali Žerdin
Zastrupljanje ljudi je nedopustno dejanje. A preden se zaradi zastrupitve ruskega agenta Skripala in njegove hčere podre svet, bi bilo lepo, če bi imeli pred seboj dejstva. Dejstva pa so podatki, pri katerih lahko razumemo tudi umeščenost teh podatkov v kontekst, pri katerih lahko vsaj za silo rekonstruiramo tudi sam spoznavni proces.

Kakšen je kontekst? Trditev, da je zločinsko dejanje izvedla Rusija, izreka vlada, ki ji ne gre zaupati. Britanska vlada ima nekaj težav z implementacijo odločitve, da zapusti Evropsko unijo, hkrati pa ima, ko gre za strupe, nekaj tradicionalnih težav z resnicoljubnostjo. V letih 2002 in 2003 je britanski premier Tony Blair sistematično sodeloval pri laganju o iraškem orožju za množično uničevanje. Sistematično laganje o iraških strupih je pripeljalo do vojne, ki – če smo pošteni – še vedno traja. Laganje ni bilo razlog za vojno. Bilo je orodje, ki naj vojno opraviči.

In druga stran? Od Putina razumen človek ne bi kupil rabljenega avta. Etičnih dimenzij, ki bi izhajale iz načela o svetosti življenja, v njegovi politiki ne bomo srečali.

Po eni strani se zdi verjetno, da je zastrupitev agenta Skripala in hčere res delo Putinovega kroga. Po drugi strani se zdi enako verjetno, da ima britanska vlada spet tradicionalne težave z resnicoljubnostjo.

Kakšen pa je geostrateški kontekst teh manevrov? Rusija ne skriva ambicij, da se na svetovno šahovnico vrne kot upoštevanja vredna težka figura. Britanija v sto letih ni prebolela, da njena vloga na šahovnici bledi. Interes Združenega kraljestva in Združenih držav je, da Evropska unija ne postane še močnejša sila. EU lahko svojo vlogo na šahovnici okrepi na več načinov, med drugim tudi tako, da tesneje sodeluje z Rusijo, ob tem pa bi odnosi z ZDA in Veliko Britanijo postali bolj plitvi. Interes Washingtona je, da Pariz, Bruselj in Berlin osi sodelovanja ne bi podaljševali proti Moskvi. Interes Washingtona je, da so odnosi med Moskvo in evropsko osjo šibki. Washington zadnje tedne brusi bajonete za trgovinsko vojno s preostankom sveta, ob tem pa ni jasno, ali bi bajonete usmerili tudi proti Evropski uniji.

In kje je postavljena Slovenija? Slovenija hrepeni po tem, da bi bila nesporni del zahodnega sveta, a tega hrepenenja na praktični ravni prepričljivo ne zna pokazati. Na taktični ravni preigrava varianto, da je kot del zahodnega sveta lahko tudi most do Rusije. Rusko kapelico pod Vršičem častimo kot katedralo dobrih odnosov.

Na operativni ravni Slovenija odnosov z Moskvo ne želi zapletati, saj si domišlja, da je Rusija za nacionalno gospodarstvo pomemben trg (kar ni povsem res, saj je zahod mnogo bolj pomemben). Na operativni ravni velja biti pozoren tudi na ruske manevre, povezane s hrvaškim Agrokorjem, torej družbo, ki je pred leti prevzela Mercator, potem pa je zaradi zadolženosti klecnila. Ruski manevri, povezani z Agrokorjem, bi slovenski trgovski verigi morda lahko koristili.

Ko so se zahodne države ukvarjale z izgonom ruskih diplomatov, Rusija pa z izgonom zahodnih diplomatov, se je slovenska vlada odločila, da ravna zelo zadržano. Sporočila je, da je slovenskega veleposlanika v Moskvi poklicala na konzultacije, ob objavi novice o začasnem odpoklicu pa je dala vedeti, da se je zunanji minister Karl Erjavec z veleposlanikom Primožem Šeligom že srečal. To pomeni, da je bil veleposlanik v Ljubljani še pred objavo vladne odločitve, da najvišji predstavnik Slovenije začasno zapusti Moskvo. Vladna odločitev pa je bila objavljena takoj za tem, ko je bila sprejeta. Vladno odločitev bi polpismen zahodni ali vzhodni diplomat prebral takole: veleposlanik Primož Šeligo je bil v Sloveniji na velikonočnem dopustu, potem pa je vlada velikonočni dopust prekvalificirala v začasni odpoklic s konzultacijami.

No, na finančnem ministrstvu se zaradi vabila veleposlaniku na pogovore ne morejo vznemirjati, ker veleposlaniku niti letalske karte ni bilo treba plačati. Imajo pa zato na finančnim ministrstvu nekaj drugih skrbi. V tednih, ko vlada ugaša, parlamentarci sklepajo ad hoc koalicije in barantajo, kdo bo podprl koga pri glasovanjih o zakonih, ki so do volitev še na dnevnem redu. Na finančnem ministrstvu ob tem preračunavajo, kaj bi morebitni novi zakoni pomenili za državno blagajno. Tristo milijonov dodatnih obveznosti leta 2019? Milijardo dodatnih obveznosti leto ali dve pozneje?

Država naj bi bila umna naprava. Če v odločitvi o ravnanju Slovenije v zadevi »Rusija« lahko najdemo sledove zvijačnega uma, ki sicer ni krona stvarstva, bo umnost države na večjem preizkusu, ko bodo na dnevnem redu slabo prediskutirane in slabo analizirane odločitve z znatno finančno težo.