Za Frančiška – fičko ali spaček!

Opazujmo avtomobile. Vse več je terenskih vozil, kar verjetno še ne pomeni, da se vračamo k Naravi. Morda se kaj dogaja v glavah.

Objavljeno
25. september 2015 14.10
Boris Jež, Sobotna priloga
Boris Jež, Sobotna priloga
Mnogim bi se zareklo, da je papež Frančišek eden najboljših šovmenov sedanjega sveta. Ne ugovarjamo, vendar je bilo tudi pred njim kar nekaj duhovitežev. Pij X., na primer, je ostal vedno ponižen in skromen, kakršen je bil še kot župnik. Niso mu bila všeč pretirana zagotavljanja vdanosti in vere. Sicilski škof, ki ga je napadla malarija, ga je po monsinjorju zaprosil za blagoslov kot za edino zdravilo.

Papež je po monsinjorju odgovoril: »Prisrčno pozdravite škofa in mu dajte moj blagoslov. Recite pa mu, naj vzame kinin, kar je vselej bolj uspešno.«

No, naš Frančišek je te dni med uradnim obiskom v ZDA poskrbel za še eno podobno duhovitost, ki lahko izvira samo iz preproščine in zdrave pameti. Predsednik Obama (pomislite, Nobelov nagrajenec za mir) in podpredsednik Joe Biden sta papeža pričakala na letališču in z rdečo preprogo, kar je bilo nekaj zelo posebnega glede na tamkajšnje običaje. Za navadne smrtnike velja, da se uradni obisk začne šele s sprejemom v Beli hiši.

Frančiška so hoteli iz vojaškega oporišča Andrews prestaviti v Belo hišo v koloni ameriških blindiranih avtomobilov, ki so vsak zase dolgi kot stanovanjski bloki v Fužinah. Papež je to »razkošje« odklonil in si je za prevoz izbral legendarni fiat 500, znameniti cinquecento, v originalu manjši od fička, vendar je že zdaj vklesan v zgodovino avtomobilizma. Skupaj z rolls-royceom in podobnimi nesramno dragimi mrhami.

Le nekaj ni jasno: kako je papežu v ZDA uspelo izbrskati cinquecento, saj se v tamkajšnji pločevini izgubi kot obesek za ključe?

Gre za avtomobilski osebek, ki nam lahko vsem izbeza nekaj nostalgije po prvih obdobjih motorizacije, pravzaprav avtomobilske romantike. To igračko so v Torinu poslali na trg davnega leta 1957, dolga je samo 2,97 metra, z dvema cilindroma, prostornina je 479 kubičnih centimetrov. Proizvodnjo so ustavili osem let pozneje in se kmalu pokesali, ker je bil cinquecento res nekaj posebnega.

V tistem času je v Evropi nastajalo kar nekaj za današnja merila skromnih vozil, kot na primer Volkswagnov hrošč, britanski mini morris, francoski spaček itd. Zanimivo je, da se ta vozila kar vračajo na ceste, kajpak ustrezno »redizajnirana«, predvsem pa večja, močnejša in že na prvi pogled agresivnejša. Evrope ne bodo spremenili begunci, ampak se je v preteklih desetletjih že sama močno spremenila, le da tega ne opazimo.

Opazujmo avtomobile. Vse več je terenskih vozil, kar verjetno še ne pomeni, da se vračamo k Naravi. Morda se kaj dogaja v glavah.

Le poglejte na asfalt, kakšna vozila so tam. Vse večja, predimenzionirana za potrebe, pravzaprav tudi vse bolj lažna ali lažniva, kakor hočete, kajti nekdaj smo fičke, katrce in spačke kupovali tako, da so otroci lahko jedli le polento in močnik. Te avtomobilčke so mnogi imeli raje kot žene.

To »romantiko« nam je te dni dokončno razbil Volkswagen, ki je bil vselej ena od ikon nemške pedantnosti in korektnosti, nenadoma pa se je izkazalo, da nas je dolgo goljufal s programsko opremo, s katero je mogoče prirejati podatke o emisijah. Nameščena naj bi bila v enajstih milijonih njihovih vozil. Hvalabogu, da se ne vozim naokoli z njihovimi lažnimi podatki o emisijah! In pomislite: lagal nam je največji proizvajalec avtomobilov na svetu, ki se je bil pravkar hvalil, da je prehitel japonsko Toyoto.

Šefi (predsednik uprave Volkswagna Martin Winterkorn je že odstopil) so se »globoko opravičili za dejanja podjetja«, toda to je kajpak le blebetanje. Kako naj se najprej opravičijo materi Naravi z njenimi toplotnimi problemi, kako naj se opravičijo delničarjem, ki bodo izgubili milijarde evrov? Kako naj se opravičijo svetovnemu trgu, na katerem so nemški avtomobili pomemben prodajni artikel, in potemtakem utegnejo trg hudo zamajati?

Ne nazadnje se utegne pojaviti tudi pravni problem, ali se teh enajst milijonov vozil VW z lažnimi podatki sploh sme pojaviti na cesti. In seveda še nekaj: Winterkorn naj bi vedel za vsak »šrauf« v Volkswagnu; je tudi računalniški strokovnjak za prirejanje programske opreme? Dvomimo, za kaj takega je potrebna ekipa strokovnjakov. Torej nekaj organiziranega. Kar se tiče organizacije, pa seveda Nemcem lahko samo ploskamo.

Tu smo morda nekako pri bistvu. Če ogromna firma VW v »eni najbolj urejenih držav sveta« lahko deluje na organizirani laži, kako je potem šele naokoli?! Morda pa je ves svetovni kapitalizem v svojem zatonu vpojen z organizirano lažjo, ki se lahko vleče od prirejenih statističnih podatkov do prirejenih tehnologij in na koncu do prirejene politike. Da seveda o kaki novodobni ideologiji neoliberalizma niti ne govorimo. Naj Eva Irgl poleg komunizma preganja še to reč, ki je postala totalismo globale.

Tu lahko razumemo Frančiška, da se vozi v cinquecentu in si sam kuha čaj.

V zvezi s VW je seveda treba omeniti še kak primer, ko lahko svetovna gospodarska kriza nenadoma izbruhne na najbolj nepričakovanih točkah. Spomnite se Wall Streeta in banke Lehman Brothers, ki se je sesula prav te dni (15. september 2008) in za seboj potegnila v brezno mednarodne finance. Seveda ni šlo samo za to banko, ki je še v zadnjih minutah veljala za eno najbolj verodostojnih, potem pa se je razkrilo, da operira z lažnimi podatki kot VW s podatki o emisijah.

Ne pozabimo na »črni petek« leta 1929 na Wall Streetu, ko so se menda bankirji metali skozi okna. Zdaj se nihče več ne meče na pločnik, le ugasne računalnik in zakrije sledove za sabo. Svetovne finance pa so postale tako hiter računalniški sistem, da ga niti Bog in Einstein ne bi več razumela.

Te dni se ubadamo predvsem z begunci – kot da bodo ogrozili našo civilizacijo. Mimogrede: sami smo jo pohodili že nekajkrat, najprej grško kulturo in potem Rim z rimskim pravom, barbarov vseh vrst je vseskozi kar mrgolelo naokoli in predvsem so prihajali s severa. Ne iz Mediterana, čeprav se je tudi od tam pojavil kak gusar, recimo iz Pirana. V svoji »čuječnosti« pa imamo očitno šibke senzorje za druge nevarnosti, ki utegnejo čez noč zmesti vse finančne fantazije Cerarja in Mramorja.

Resnična nevarnost za Slovenijo (očitno) tiči v raznih VW, ki je naš tako rekoč delodajalec in na spodnjem koncu Manhattna. Tam je denar in še mnogo več lažnega denarja; tam so tempirane bombe. Seveda ne smemo odmisliti Kitajske, kjer se lahko zgodi karkoli, morda celo kaka nova kulturna revolucija. Od najbolj »verodostojnih« držav, za kar se razglašajo Nemčija in ZDA, bi vsekakor smeli pričakovati več redoljubnosti, ne pa nevarnosti novih afer in kriz. Tempiranih bomb.

Zdi se, da prav tu tiči kavelj 22: da se od držav – v skladu z neoliberalno »ideologijo« – zahteva vse več vzdržnosti, hkrati pa korporacije in »finančni trgi« prevzemajo prostor. VW je lahko poučen primer. Dobro, laganja je bilo v politiki od vekomaj, da se je ta reč preselila še v avtomobilsko elektroniko, pa je že malce eksotično.

Frančišku bomo ob prihodnjem obisku v Sloveniji ponudili tri avtomobile: spačka, mini morris in katrco. Kajpak s pogojem, da katrce ne sme voziti Borut Pahor. In seveda – zanesite se predvsem na kinin.