Želimo, da NKBM postane največja, tudi s prevzemi drugih bank

Gernot Lohr, starejši partner v ameriškem skladu Apollo, novem lastniku mariborske banke, o prihodnosti NKBM in načrtih Apolla v Sloveniji.

Objavljeno
03. julij 2015 16.41
Gernot Lohr, starejši partner v podjetju Apollo Global Management, novemu solastniku Nove KBM d.d., v Ljubljani, 30. junija 2015.
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Je starejši partner v skladu Apollo Global Management, enem od vodilnih svetovnih investicijskih skladov, ki je ta teden skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) od države za 250 milijonov evrov kupil NKBM. Lohr ne napoveduje krčenja stroškov, ampak rast, zaposlovanje. Ne skriva ambicij novega lastnika druge največje slovenske banke, da ta postane največja, tudi s prevzemi drugih državnih in zasebnih bank.

Kakšna bo NKBM čez nekaj let?

NKBM bo boljša družba, bolje upravljana, ločena od političnih interesnih skupin, transparentna, bolj učinkovita, s posluhom za lokalno skupnost. Imela bo boljše procese in produkte. Mislim, da bodo ljudje radi delali v tej banki.

Banka je v zadnjih letih že zmanjševala število zaposlenih. Kakšni so vaši načrti glede tega?

Nekatera področja v banki potrebujejo dodatne zaposlene. Banka nima dovolj zaposlenih na področjih informacijske tehnologije, upravljanja tveganj, skladnosti poslovanja in ta področja bodo morali kadrovsko okrepiti. Po drugi strani so verjetno tudi službe, v katerih je preveč zaposlenih, zato se lahko nekateri ljudje prezaposlijo. Gledano pod črto, banka bo čez pet let zaposlovala več ljudi kot danes. Spremembe bodo, a ustvarjena bodo nova ­delovna mesta.

NKBM je druga največja banka v Sloveniji. Kakšni so vaši cilji glede tržnega deleža?

Radi bi postali največji. Država je lastnica velikega deleža bančnega trga v Sloveniji, a vlada mora zaradi zavez evropski komisiji prodati deleže v bankah. Po prodaji NKBM bosta med prvimi tremi največjimi bankami dve v lasti države, poleg tega je v Sloveniji še več mednarodnih skupin s premajhnim obsegom poslovanja. Ni skrivnost, da se Raiffeisen umika iz Slovenije, o tem razmišljajo tudi nekateri drugi. NKBM ima odlično ekipo, ki v teh procesih lahko prepozna priložnost in ustvari največjo banko. Velika priložnost je izboljšanje učinkovitosti celotnega bančnega sistema, kar bi prineslo nižje cene za stranke in boljše produkte.

Torej ob organski rasti vidite tudi priložnosti za anorgansko rast s prevzemi?

Oboje. Prevzemi so priložnost, ker se bo veliko družb prodajalo. Za rast je vedno priložnost, ob vlaganju v pravo tehnologijo in uporabi pravih kanalov se namreč lahko veliko naredi. Osredotočeni bomo na organsko in ­anorgansko rast.

Država bo prodajala Abanko, združeno z Banko Celje, na trgu bo ponudila večinski paket delnic NLB, na prodaj so delnice ­Gorenjske banke. Torej tukaj vidite priložnosti za nakupe?

Tako je, priložnosti so tudi pri zasebnih družbah, denimo Raiffeisen banka je javno objavila prodajo, pa tudi nekatere druge banke razmišljajo o umiku s trga. Tudi te lahko postanejo del te zgodbe.

Pri ustvarjanju največje banke v Sloveniji.

Nove (povedal v slovenščini) NKBM.

Katera od prej naštetih bank je za vas najbolj ­zanimiva?

Za nakup NKBM smo potrebovali 18 mesecev. O drugih bankah vem premalo. Vedno je treba podrobneje pogledati tisto, kar ti prodajalec ponudi na vpogled. Včasih tisto, kar najprej vidiš, ni enako tistemu, kar ugotoviš kasneje. Na splošno se stvari s podrobnejšimi pregledi ne izboljšujejo. Zato ne preferiramo nobene banke, raje pa bi kupili večjo družbo kot manjšo, saj tako hitreje dosežemo cilje. Vendar, še enkrat, potencialno naložbo je treba temeljito pregledati. Poleg tega bo prodaja bank v državni lasti konkurenčen proces, torej se morata kupec in prodajalec strinjati glede cene. Lahko se zgodi, da prihodnjič to ne bo mogoče.

Kaj boste kot novi lastnik prinesli NKBM?

Veliko praks iz drugih držav, ki jih banka lahko čez čas posvoji. Družbi bomo pomagali razvijati produkte, privlačne strankam. Doprinesemo lahko k izboljšanju informacijske tehnologije, banki bomo pomagali pri upravljanju tveganj. Osredotočeni bomo na transparentnost, povečali skladnost poslovanja, saj ima naše podjetje ničelno toleranco do korupcije in goljufij. Zelo bomo osredotočeni – ne da bi bilo kaj narobe – tudi na zakonitost poslovanja.

Omenili ste neodvisnost od političnih pritiskov. Zakaj to poudarjate? Banka v preteklosti namreč ni bila neodvisna od politike, zaradi določenih poslov potekajo sodni postopki.

Obstaja skrb – ne trdim, da je to res ali ni –, da se nekatere slabe prakse nadaljujejo. Transparentnost je tudi, kakšne odnose gojite z drugimi ustanovami, denimo vlado ali Banko Slovenije. Da si odkrit, da deležnikov ne presenečaš je bistven del transparentnega delovanja.

Kako bodo stranke NKBM opazile spremembe?

Postopoma bodo imele boljše storitve, boljša bo njihova izkušnja z banko. Želimo rasti, zato moramo pritegniti stranke. Torej moramo biti hitrejši, dlje odprti, imeti produkte, ki jih drugje ne dobijo. Strankam moraš dati, kar želijo, to se med državami razlikuje. Za ljudi sta pomembni učinkovitost, cena storitev in tako dalje. Mislim, da se bo vse več ljudi odločilo postati stranka NKBM, ker bodo razumeli, da ta banka res zanima lastnika in bo skrbel za dober rezultat, ne le zase, ampak tudi za zaposlene, stranke in regijo. NKBM je pomembna ustanova v Mariboru, kjer je pomemben sponzor skupnosti. Tak odnos bomo ohranjali naprej. Naj se vrnem k vprašanju o številu zaposlenih: poti do odličnosti se ne gradi na varčevanju, z zmanjševanjem stroškov ne morete postati boljša banka. Treba je povečati prihodke, kar je precej bolj učinkovito od krčenja stroškov.

Že imate postavljene cilje, za koliko bi rasli v prihodnjih letih?

Še vedno obstajajo določene omejitve glede bilančne vsote zaradi zavez evropski komisiji, s čimer moramo živeti. A ko se bodo te omejitve iztekle, bo prostor za rast.

To pomeni leta 2017.

Tako je.

V pogajanjih z direktoratom za konkurenco evropske komisije ste bili deloma uspešni.

Delno. Veliko omejitev ostaja, le nekatere nam je uspelo sprostiti. Med njimi je najpomembnejša zmožnost, da lahko kreditiramo več strank.

Kdo bo lahko po novem dobil kredit?

Več podjetij iz Slovenije in upam tudi tujine.

NKBM se umika iz nekdanje Jugoslavije. Se bo to spremenilo?

Osredotočeni smo na Slovenijo.

Banka ima v svojem portfelju še vedno velik delež, okoli četrtino, slabih posojil [NPL, non-performing loan]. Apollo ima izkušnje z upravljanjem slabih kreditov, njegova NPL-skupina upravlja pet milijard dolarjev slabih kreditov v šestih evropskih državah. Ali bo Slovenija sedma?

Apollova NPL-skupina upravlja svoja sredstva, nam bodo pa lahko pomagali. Sredstva NKBM najprej pripadajo banki. NPL-skupina lahko nam in banki pomaga z izkušnjami, vendar ima vsaka država svojo zakonodajo, po kateri se slabi krediti rešujejo. Zadovoljni smo, da bomo lahko banki pomagali pri upravljanju slabih kreditov, a bo potrebnega nekaj časa, da bomo usvojili lokalno zakonodajo in s tem možnosti za upravljanje slabih kreditov. Cilj je, da je delež slabih posojil v NKBM pet odstotkov ali manj, kar je normalna raven za banko.

Kako je treba upravljati slaba posojila?

Možnosti je več. Obstajajo investitorji, ki so pripravljeni kupiti slabe terjatve. Najti je treba takega, ki mu želiš prodati, vprašanje pa je, kakšno izgubo si pripravljen ob prodaji utrpeti. V NKBM obstaja tveganje dodatnih izgub zaradi obstoječih slabih posojil. Po drugi strani je pomembno ukvarjanje s posojilojemalci, ali jim odobriti ­dodatne kredite ali ne, kako jim pomagati pri prestrukturiranju.

Ali ima skupina interes v Sloveniji kupiti slabe terjatve?

Absolutno.

Od bank in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB)?

Absolutno.

Glede tega potekajo kakšna konkretna dejanja?

Trenutno ne. Težko se je kar pojaviti in kupiti posojila. Za to sta potrebni specifična infrastruktura in ljudje. To je za Apollovo NPL-skupino težje vzpostaviti na daljavo, v sodelovanju z lokalno banko pa bi to enostavno delovalo. Lahko pa bo naša NPL-skupina skupaj z NKBM pomagala drugim bankam pri upravljanju slabih kreditov.

Država je dala jamstva, da bo nosila potencialne stroške glede izbrisa imetnikov podrejenih obveznic, zmanjšanja davčnega ščita in dogodkov v hčerinskih bankah. Zakaj ste zahtevali te zaveze?

Prvega ne morem komentirati, saj gre za obveznost, s katero mi nimamo nič. Ne moremo prevzeti odgovornosti za dejanja države in odločitve sodišč. O tem ne moremo soditi, s tem se morata ukvarjati država in Banka Slovenije. Garancije za davčna tveganja so normalne v prodajnih pogodbah, ker je to tveganje, ki ga je ustvaril prejšnji lastnik. Mi ne moremo biti odgovorni za to.

Vas skrbijo morebitni dodatni stroški in težave v hčerinski banki v Srbiji?

Tudi tu nas ni bilo zraven. Zaskrbljeni nismo, vendar smo se kupci in prodajalci strinjali, da je delno upoštevanje teh tveganj najboljša rešitev za maksimiranje cene za prodajalca.

Za NKBM boste z EBRD plačali 250 milijonov evrov. Je bila kdaj na mizi ponudba 200 milijonov evrov, kot je bilo omenjeno pred časom?

Ne. Bila so dolga pogajanja, 250 milijonov evrov je končna kupnina in na koncu nismo zvišali cene.

Končna cena je rezultat pogajanj. Kako ste ovrednotili banko?

Naredili smo analize, skrbno pregledali banko, ugotovili, da banka lahko služi denar in v kolikšnem času, kakšne so potencialne izgube iz slabih posojil, omejitve iz zavez evropski komisiji, tveganja glede integracije s Poštno banko. Glede na to je bila dosežena poštena cena, saj NKBM ni najboljša banka na svetu. Prodajni postopek je bil konkurenčen, kontaktiranih je bilo 99 potencialnih investitorjev, trije smo dali nezavezujoče, dva zavezujoči ponudbi. Prodajni proces je bil zelo transparenten, nadzoroval ga je direktorat za konkurenčnost pri evropski komisiji.

Ste vi povabili EBRD v prodajni postopek?

Z EBRD že dolgo sodelujemo. Cenimo njihove izkušnje v Sloveniji in poznavanje trga, oni pa cenijo naš pogled na finančne storitve, naše delo in podporo vodstvom družb. To je naravna povezava, dalj časa smo se pogovarjali z EBRD in na neki točki smo se strinjali, da bi bilo smiselno opraviti nakup skupaj.

V Evropi je na prodaj ogromno bank, zakaj ste kupili prav NKBM?

V lasti imamo tudi druge banke, denimo v Španiji, v tisku smo bili omenjeni tudi v povezavi s prevzemom portugalske Novo Banco. Več časa ko smo preživeli tukaj, bolj nam je bilo všeč. Radi imamo Slovenijo, je med Avstrijo in Italijo, njeno gospodarstvo je zelo dobro: BDP na prebivalca je zelo visok, višji kot denimo na Portugalskem, gospodarska rast je več kot 2-odstotna, javni dolg znaša 83 odstotkov BDP, zaradi članstva v območju evra ni valutnih tveganj. Vse je zelo privlačno. NKBM je druga največja banka, a ima skupaj s Poštno banko največjo prodajno mrežo, kar daje veliko ­priložnosti.

Se boste osredotočili na mala podjetja ali tudi na velika?

Temelj te banke so maloprodaja ter mala in srednje velika podjetja.

NKBM je v preteklosti zapirala poslovalnice. Kakšni so vaši načrti glede tega?

Če želite rasti, je potreben dostop do strank, bodisi prek poslovalnic bodisi alternativnih kanalov. Treba je gledati od primera do primera, kje in koliko poslovalnic je treba imeti. Nisem prepričan, da je mreža poslovalnic optimalna, kar ne pomeni, da moramo zmanjšati njihovo število, morda jih je treba le prestaviti na druge lokacije. NKBM je premalo prisotna v ljubljanski regiji. Tukaj je zelo lepa poslovalnica, ampak morda bi moralo biti v Ljubljani več poslovalnic, morda tudi drugje. Več dela mora biti opravljenega za izboljšanje naših storitev.

Bo NKBM dobila novo upravo?

Robert [Senica, predsednik uprave] in Sabina [Župec Kranjc, članica uprave] sta s kartami, ki sta jih imela, odlično odigrala in ju podpiramo. Vendar sta le vojska dveh in imata zelo veliko dela, zato pri nadaljnjem razvoju potrebujeta več pomoči. V nadzornem svetu je pomembno, da so poleg predstavnikov lastnikov tudi neodvisni direktorji, ki lahko tako delijo svoje izkušnje in mnenja. To je pomembno za večjo učinkovitost.

V naložbah ostajate pet do deset let. To velja tudi za NKBM?

Pet let bo potrebnih, da bo banka dosegala ustrezno dobičkonosnost. Za, denimo, IT-projekte je treba imeti več časa, treba bo spremeniti procese in zmanjšati delež slabih kreditov, za kar bo potrebnih vsaj pet let.

Nato boste banko prodali?

Odvisno, kaj se bo zgodilo. NKBM je v preteklosti že kotirala na Varšavski borzi in bi lahko kotirala znova. Ni nujno, da mora biti banka prodana drugemu kupcu, ni treba, da postane hčerinska družba. Za nas je bila v preteklosti javna izdaja delnic velikokrat zelo dober mehanizem izhoda iz lastništva podjetja.

Ameriški investicijski sklad Apollo upravlja 163 milijard dolarjev premoženja, med naložbami najdemo ponudnika križarjenj Norwegian Cruise Line, trgovca Claire's, medijska podjetja, denimo CORE Media Group, ki bedi tudi nad oddajama Ameriški idol in Pop idol. Ustanovitelj Apolla je Leon Black, po reviji Forbes 283. najbogatejši človek na svetu. V vaših očeh, kaj je Apollo?

Smo svetovno investicijsko podjetje s sedežem v New Yorku in pisarnami po vsem svetu, pa tudi investitorji po vsem svetu. Naši investitorji – pokojninski skladi, zavarovalnice, družine, državni investicijski skladi – nam zaupajo denar, da jim ga pomagamo plemenititi. To lahko ali s posojanjem denarja ali z investiranjem, denimo v NKBM. Smo zelo dobri pri kombiniranju različnih znanj pri določeni investiciji, kot omenjeno, NPL-skupina lahko pomaga pri upravljanju slabih kreditov v NKBM. Imamo zelo močne zmogljivosti za upravljanje tveganj pri oceni obrestnih in kreditnih tveganj v banki. Centralizirano nadziramo tveganja v vseh naših družbah. Sposobni smo podpirati vodstva in delati z njimi, da popeljejo družbo na višjo raven in ji zagotovijo dolgoročno perspektivo.

Je NKBM začetek vaših vlaganj v Sloveniji in regiji?

Apollo je v Evropi prvič investiral, mislim da leta 2000. Z leti smo investirali v vse več držav, denimo Veliko Britanijo, Nemčijo, na Portugalsko in tako dalje. Z rastjo naše platforme smo vse bolj pripravljeni tudi na širitev na nove države in njihove zakonodajne okvire. Za investicijami se oziramo po vsej Evropi, v Sloveniji nas zanimajo tudi druge naložbene priložnosti, prav tako v vzhodni Evropi.

Za čim se še ozirate po Sloveniji?

Trenutno smo bili osredotočeni na NKBM.

Zaradi privatizacije in prodaje naložb DUTB je v Sloveniji veliko priložnosti za nakup podjetij.

Osredotočamo se na industrijski sektor, denimo jeklarstvo in kemijsko industrijo, finančni sektor, banke in zavarovalnice, veliko smo vlagali v medije, vse bolj tudi v trgovino. Vedno bomo raje vlagali v panogo, ki jo poznamo, kot v nam neznano področje. Vstopiti na nov trg in hkrati novo panogo je prevelik korak.

Vendar so priložnosti v Sloveniji tudi v panogah, ki ste jih našteli.

Tako je.

Nekateri ekonomisti opozarjajo na novo napihovanje balonov na svetovnih trgih in svarijo pred novo finančno krizo. Se v Apollu tega bojite?

Lani je Leon Black javno naznanil, da je čas primeren za prodajo, in prodali smo veliko naložb. V zadnjih letih smo več prodali kot kupili. Obstajajo priložnosti, o katerih ocenjujemo, da je tveganje vzdržno, prav tako menimo, da je slovensko gospodarstvo v dobrem stanju – gospodarska rast je zelo visoka, dolg je nizek – in primerno okolje za vlaganje, ni pa brez tveganj. Če bo nova finančna kriza in se bo z njo okužilo tudi slovensko gospodarstvo, bodo nove težave, denimo s slabimi krediti.

Izjava, da je čas za prodajo, je skrb vzbujajoča, saj je pričakovati padec vrednosti.

Ampak zdaj kupujemo. Morda smo kakšno naložbo prodali prehitro, vendar je odločitev za prodajo tudi predmet analiz tveganj in zmožnosti, kaj lahko prodaš. Zaskrbljeni smo glede vrednosti naložb po svetu. Svetovna likvidnost je visoka in je dvigovala cene. Veliko skrbi je glede gibanja obresti v ZDA in kaj se bo zgodilo, ko bodo te zrasle.