Znašli smo se v položaju, ko lahko izbiramo

Dogovor o iranskem jedrskem vprašanju je bil eden najpomembnejših političnih dogodkov leta 2015, triumf diplomacije, s katerim so zadovoljne vse vpletene strani. Iran še posebno. Namestnik iranskega zunanjega ministra, ki je bil na obisku v Sloveniji, je predstavil odprto povabilo naši državi in podjetjem, naj investirajo v iranski trg. Skorajšnji umik sankcij prinaša mnogo priložnosti, poudarja Madžid Taht-Ravanši.

Gospod Taht-Ravanši, po dolgih pogajanjih je vaša država dosegla dogovor s skupino svetovnih sil o usodi iranskega jedrskega programa. Verjamete, da bo letošnje leto v prihodnosti videno kot prelomnica v zgodovini Irana?

Prav imate, bilo je uspešno leto, ne samo za Iran, ampak tudi za druge države, ki so sodelovale v procesu pogajanj. Njihov uspešen zaključek je bil uspeh za celotno mednarodno skupnost, saj se je pokazalo, da lahko tudi najbolj zapletena vprašanja rešimo z dialogom. Verjamemo, da bodo naši gospodarski odnosi z drugimi državami bistveno drugačni, kot so bili [pred sklenitvijo dogovora]. V zadnjih dvanajstih letih smo izgubili veliko priložnosti. Obstaja nešteto potencialov, ki bi jih bilo treba izkoristiti kot način kompenziranja preteklosti. Zavedamo se, da imajo evropske države določene potenciale, in želimo jih izkoristiti. To velja tudi za Slovenijo. Gospodarstvi Irana in Slovenije se lahko dopolnjujeta. Oboji imamo dobro razvito industrijo, kar pomeni, da lahko sodelujemo, ustvarjamo skupne naložbe in z njimi zadovoljimo tako domačo potrošnjo kot povpraševanje iz tujine. Kot sem rekel, možnosti so velike. Obdobje po letu 2015 bo zagotovo drugačno.

Med vlagatelji in gospodarstveniki tako rekoč velja konsenz, da je Iran eden najbolj zanimivih trgov, predvsem zato, ker se vaše gospodarstvo ni integriralo v globalno ekonomijo.

Nikakor nismo želeli biti izjema. To so nam vsilili. Ne sprejmem teze, da smo izjema. Tudi v času veljavnosti sankcij je naše gospodarstvo delovalo. Ko so se evropske države odločile, da ne bodo več poslovale z Iranom, smo morali priložnosti iskati drugje. V zadnjih letih smo okrepili sodelovanje z Rusijo, Kitajsko, Indijo in mnogimi drugimi azijskimi državami. Zbliževanje naših odnosov je napredovalo zelo hitro. Naše gospodarstvo nam je uspelo ohraniti pri življenju, res pa je, da z nekaterimi težavami. Iran torej ni izjema, ampak je sedemnajsto največje gospodarstvo na svetu. In kot takega ga ni mogoče ignorirati, ga potisniti ob stran. Priložnosti v zadnjih letih ni izgubil le Iran, temveč so jih izgubili vsi.

Na podlagi česa boste izbirali države, s katerimi želite sodelovati? Kako veliko vlogo bodo pri tem igrali poslovni interesi, kako veliko politika?

Gre za mešanico obojega. Preprosto ne moremo zamižati pred tistimi državami, ki so z nami stale ob najhujših časih, tega dejstva ne moremo pozabiti. Hkrati ne moremo zanikati priložnosti za sodelovanje z drugimi državami, ki se bodo pokazale po umiku sankcij. Nekako moramo najti ravnovesje med politiko in ekonomijo in to ni lahka naloga. Zanimalo nas bo, kdo lahko Iranu ponudi najboljše izdelke po najboljših cenah, kdo v naši državi investira. Na voljo so nam različne možnosti, veliko držav in podjetij iz Evrope in drugih krajev hiti v Iran predstavljat svoje načrte. Znašli smo se v položaju, ko lahko izbiramo.

Slovenija se je leta 2013 po dvajsetih letih odločila, da zapre svoje veleposlaništvo v Teheranu. Iran je veleposlaništvo v Ljubljani odprl leta 2010. Zdi se, kot da je Iran, v nasprotju s slovensko oblastjo, predvidel, da se bodo razmere za gospodarsko sodelovanje spremenile.

To je bil eden od pomislekov, toda bili so še drugi. Govorite predvsem o ekonomskem vidiku našega sodelovanja, toda v Sloveniji smo ostali zato, da ohranimo stike s politiko, množičnimi mediji in civilno družbo. Vaša država se je odločila, da bo za to skrbelo njeno veleposlaništvo v Ankari. Zdaj vaša vlada menda razmišlja o tem, da bi znova odprla veleposlaništvo, kar pozdravljamo.

Rekli ste, da mnogo držav hiti v Iran. Je med njimi tudi Slovenija?

Z vašo državo imamo dobre stike. Nekdanji predsednik parlamenta [Janko Veber] je pred letom in pol obiskal Iran z veliko gospodarsko delegacijo. To je bil trenutek, ko si je Slovenija ogledovala možnosti za sodelovanje, ko še nismo niti imeli dogovora o jedrskem programu. Sedaj pričakujemo obisk slovenskega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo prihodnji mesec v Iran prišel s skoraj 40 podjetniki in poslovneži. Slovenija torej stopa v ospredje, tako kot to počne mnogo drugih evropskih in azijskih držav.

Na katerih področjih vidite najboljše možnosti za sodelovanje med državama?

Imate dobro industrijsko podlago, ki jo lahko delite z drugimi državami, in enako velja za Iran. Vzemimo primer farmacevtske industrije, ki je v obeh državah dobro razvita: ustvarjamo lahko skupne naložbe, sodelujemo pri razvoju in proizvodnji farmacevtskih izdelkov. Slovenija je uspešna v razvoju obnovljivih virov energije, telekomunikacij. Iran je uspešen pri razvoju nanotehnologije. Mislimo, da lahko delimo izkušnje z vašimi podjetji in da je področij, kjer lahko poglobimo sodelovanje, veliko.

Gospod Taht-Ravanši, ali verjamete, da bo vaša država kdaj sodelovala z ZDA v boju proti terorizmu?

Kar se tiče prihodnosti odnosov z ZDA, bo ta odvisna od mnogih dejavnikov. Naši odnosi so šli skozi naporna leta in preteklost je težko pozabiti, toda hkrati ne verjamemo, da moramo biti njeni ujetniki. Nikakor ne moremo zatisniti oči in reči, da se v preteklosti ni nič zgodilo. Toda moramo gledati tudi v prihodnost. Uspešna implementacija jedrskega dogovora in umikanje sankcij bo pokazatelj tega, kako nameravajo ZDA ravnati z Iranom v prihodnje. Videli bomo, kako se bo dogovor uresničeval, toda v bližnji prihodnosti ne vidim bistvenih sprememb v naših odnosih z ZDA.

Kaj pa vaši odnosi z Rusijo? Kako gledate na rusko posredovanje v Siriji?

Rusija se je v vojno v Siriji vmešala na podlagi prošnje sirske vlade. Ta jo je prosila za pomoč, Rusija pa se je pozitivno odzvala. S tem ni nič narobe. Rusija je, kot lahko vidimo, nervozna zaradi porasta terorističnih dejavnosti v različnih delih sveta in se čuti odgovorno pomagati Siriji pri boju s teroristi. Tudi tu ne vidimo nobene težave. Terorizem ne vpliva le na našo regijo. Daeš je razširil svoje območje delovanja čez meje Iraka in Sirije. Udarili so v Parizu, Bejrutu, Bangladešu, skratka mnogih krajih. Gre torej za mednarodni problem in vsaka država ima pravico, da je zaskrbljena. To velja tako za Rusijo kot za Iran.

In nova saudska protiteroristična koalicija, zgrajena predvsem iz sunitskih držav? Kako gledate nanjo?

Daeš predstavlja mednarodno grožnjo. Odgovor nanjo bi moral biti mednaroden. Nekatere države poskušajo pokazati, da se borijo proti terorizmu. Toda aktivnosti neke države bi morale biti vidne na terenu. Fototermini nas ne zanimajo. Boj proti terorizmu bi moral biti mednarodno koordiniran, predvsem pa bi moral biti viden v dejanjih, ne besedah.

S kom bi se moral Zahod pogovarjati v Siriji?

Naša formula je naslednja: prvič, verjamemo, da ni vojaške rešitve za konflikt v Siriji. Drugič, terorizem v Siriji in Iraku predstavlja največjo težavo, zaradi razlogov, ki sem jih že omenil. Tretjič, vse vpletene države bi morale storiti vse, da združijo vlado in opozicijo v boju proti teroristom. Če nam to uspe, če dosežemo premirje in ustvarimo razmere za oblikovanje skupne fronte proti teroristom, mislimo, da lahko premagamo Daeš. V tem primeru ne bo nobene potrebe za prihod tujih kopenskih sil v Sirijo. To je način, kako lahko premagamo teroriste.

Sovraštvo proti muslimanom se povečuje tako v Evropi kot v ZDA, med drugim zaradi skrbi o morebitnih novih terorističnih napadih v prihodnosti. Olje na ogenj prilivajo populistične stranke. Vas to skrbi?

Vsekakor. Islamofobija ni nekaj novega na Zahodu. Na žalost jo nekateri politiki izkoriščajo, tako da z njo uresničijo svojo kratkovidno agendo. V to nikakor ne moremo privoliti. Muslimani po vsem svetu so pripomogli k napredku znanosti in tehnologije, pozitivno so vplivali na razvoj družb in bili dobri državljani. Tako kot imamo lahko slabe kristjane, imamo tudi slabe muslimane. To še ne pomeni, da lahko krščanstvo, islam ali judovstvo označite za slabe. Ni nam všeč, da se vse muslimane krivi za ta grozljiva dejanja, storjena v imenu religije. Nikakor ne moremo sprejeti teze, da Daeš predstavlja islam; ta z njihovimi kriminalnimi dejanji nima nič. Naloga vseh je, da razlikujemo med resničnimi islamom in podobo, ki jo ustvarjajo tako teroristi kot populisti.

Bi rekli, da je islam skladen z zahodnimi vrednotami?

Odvisno, kako definirate zahodne vrednote. Lahko rečem le, da je islam religija miru, primerljiva z načeli svobode. Na podlagi islamskih vrednot bi morale vlade biti odgovorne svojim ljudem. Vsaj tako si mi to razlagamo.