Adam Malysz ujel Mattija Nykänena

Planica – Adam Malysz si je s trojčkom zmag na letalnici bratov Gorišek izbojeval že 4. veliki kristalni globus, kolikor jih je pred njim zbral le še nenadkriljivi Matti Nykänen. In če se je še do nedavnega zdelo, da bo legendarni Finec, ki je v svetovnem pokalu nanizal kar 46 zmag, za vekomaj ostal na vrhu večne lestvice zmagovalcev, si po včerajšnjem, že 38. uspehu poljskega šampiona za to ne bi več upali dati roke v ogenj.

Toda Malysz ima primerjav z Nykänenom že vrh glave. »Če bi si pred naslednjo sezono, denimo, za cilj zastavil osvojitev osmih zmag, s katerimi bi ujel Mattija, jih zagotovo ne bi dosegel, ker se ne bi mogel sprostiti in osredotočiti na svoje skoke. Zdaj se moram predvsem dobro odpočiti. Nisem več najmlajši,« je prepričan »Batman« iz Wisle, za katerega so v dolini pod Poncami med številnimi Poljaki najbolj navijali oče Jan ter soproga Iza in hčerka Karolina, ki sta vzgojeni v katoliškem duhu, medtem ko je sam protestant. »To ni nič takega. Enkrat gremo v eno, drugič v drugo cerkev.«

Med prvimi se je pred njim priklonil Anders Jacobsen, ki je večino sezone nosil rdečo majico vodilnega v skupnem seštevku. »Adam je bil enostavno premočan, zato si zasluži lovoriko,« je pred velikim tekmecem snel čelado 22-letni Norvežan, čigar sloviti rojak Roar Ljøkelsøy je – mimogrede – prav včeraj sklenil svojo uspešno športno pot. A še zdaleč ne tako blestečo, kakršno ima Malysz, ki se lahko ob srebrni in bronasti kolajni pohvali še s štirimi naslovi svetovnega prvaka.

Nič čudnega, da zato že dolgo velja za najboljšega športnika na Poljskem, njegova priljubljenost pa je že zdavnaj presegla vse razumne meje. »V državi že vrsto let vlada prava Malyszmanija. Le kako drugače si je mogoče razlagati mnoge avtobuse, polnih navijačev, ki hodijo gledat in fotografirat, kje živi Adam. Zaradi njih si je dal okrog hiše zgraditi celo visok zid, ki ga varuje pred vsiljivimi navijači,« je bilo slišati od poljskega novinarskega kolega.

Ko je pred enajstimi leti na Holmenkollnu slavil svojo prvo zmago med elito, so ljudje v domovini čisto ponoreli. Odtlej ni mogel več v miru obiskati trgovine, ker so ga ustavljali na vsakem koraku in prosili za avtogram. Menda naj bi trenerju Apoloniuszu Tajnerju takrat celo potožil, da se bo obesil, če bi se to nadaljevalo. A z leti se je Malysz navadil na svojo priljubljenost, pa tudi navijači so postali bolj prizanesljivi.

Za uspehi pa so prišli tudi neuspehi. Po ZOI v Naganu '98 je že razmišljal o tem, da bi postavil svoje smuči v kot in šel pomagat svojemu bratu, ki se preživlja kot krovec. Na srečo so mu v poljski zvezi tedaj priskrbeli najboljšega psihologa in kondicijskega trenerja, ki sta mu pomagala pri vrnitvi na zmagoviti tir.

Več preberite v tiskani izdaji Dela!