Aleš Čeh: nad Čehe z dvanajstimi možmi

Ljubljana - Dalibor Stevanovič (poškodovan), Mišo Brečko, Branko Ilič in Marko Šuler (kaznovani zaradi dveh rumenih kartonov) so reprezentanti, ki bodo zanesljivo izpustili prvo letošnjo kvalifikacijsko tekmo za nogometno SP leta 2010 v Južnoafriški republiki. Utegnil bi se jim pridružiti tudi Mirnes Šišič, ki je obnovil poškodbo gležnja, toda kadrovska kombinatorika pred dvobojem leta s Češko v mariborskem Ljudskem vrtu (28. t. m.) je za naš strokovni štab s selektorjem Matjažem Kekom na čelu najmanj problematična. Že štiri dni pozneje Slovenija gostuje na Severnem Irskem. Kako in na kakšen način iti v bitki, po katerih bi Slovenija še lahko ostala v igri za prvo ali drugo mesto v skupini?

»Vse je v glavah. Sproščenost je eden od najpomembnejših prvin za takšne tekme. O drugih zadevah, ki sodijo v pripravo za tekmo, ne bi želel govoriti, to je zadeva strokovnega štaba, na katerega ne bi želel vplivati. Sicer se ne bojim, ker fantje igrajo v močnih klubih in imajo v nogah in glavah dovolj znanja. O porazu sploh ne razmišljam,« je skrivnosten Zlatko Zahovič, nekdanji junak t. i. »paket« tekem, v katerih Slovenija ni smela oddajati točk neposrednim tekmecem, če se je želela uvrstiti na veliko tekmovanje.

Trije pomladni »paketi« so še močno v spominu navijačev - leta 2001 marčevski z Rusijo v Moskvi in z Jugoslavijo v Ljubljani. Obe so Zahovič in druščina remizirali z 1:1 in si priigrali imenitno izhodišče za nadaljevanje. Niso izgubili, tekmeci pa hkrati niso pridobili točke na naš račun. To je tudi formula za Češko in Severno Irsko, ki se je izšla še leta 1999; tedaj je junijski »paket« prinesel celo stoodstotni izkupiček z gostovanj v Latviji in Albaniji. Tudi po taktirko Bojana Prašnikarja je bila pomlad leta 2003 uspešna (Ciper, Malta).

»Vsaka tekma je zgodba zase in sploh ni toliko pomembno, če koga od nosilcev igre ni. Potem drugi dajo še več od sebe. Češka je le ena v nizu tekem in jo je treba jemati kot vsako drugo. Najslabše bo, če bomo fantom naprtili breme zmage. Prepričan sem, da ne bo še nič izgubljenega, če bodo izgubili. V Belfastu bodo spet v igri tri točke in šele po obeh tekmah bo trenutek za obračun,« pa meni nekdanji kapetan Aleš Čeh.

To so tekme, ki zahtevajo popolno zbranost, zrelost, dnevno formo, a tudi dvoboji, v katerih štejejo majhne, a pomembne podrobnosti. »Vem, kako se pripraviti za takšne tekme in kdo so lahko ključni igralci,« je pomenljiv Zahovič. »V polnem Ljudskem vrtu so navijači naš dvanajsti igralec. Oni bodo ustvarili vzdušje, v katerem bodo fantje igrali kot v transu. Takšen pristop ponavadi ni neopazen niti pri sodnikih,« pa Čeh ne skriva, kam meri. Vloga sodnika je neprecenljiva in slovenske izkušnje v ključnih tekmah so tako rekoč sijajne: v Rigi in Tirani je Zahovič med drugim zadel z bele točke, tudi v Moskvi in Ljubljani ni bilo napak v slovensko škodo. Vprašanje pa je, če ima Slovenija v sodniških nogometnih krogih še status simpatičnega palčka.

Nazadnje bodo vse pomembne odločitve vendarle v nogah igralcev ali posameznika. Nekoč so jeziček na tehtnici na slovensko stran nagibali Zahovič, Mile Ačimovič, Milan Osterc ... Kdo pa bi utegnil biti Kekov džoker naslednjo soboto? Morda bo odgovor znan že jutri, ko bo selektor Kek objavil seznam kandidatov za tekmi s Češko in Severno Irsko. Jasno je, da bo razširjen, saj bo kaznovana trojica za drugo tekmo že nared, med najboljše pa se bo bržkone vrnil tudi Dare Vršič.

Iz sredinega Dela