Tiskane izdaje
Ljubljana - Vzdevka, ki sta se Luisa Aragonesa oprijela med igralsko (Zapatones) in trenersko (Sabio de Hortaleza) kariero, se doslej nista zdela najbolj posrečena. »Veliki čevlji«, tako so ga poimenovali zaradi mojstrstva pri izvajanju prostih strelov in enajstmetrovk v dresu Atletica, so v španščini namreč tudi sinonim za nerodneža, ob spornih odločitvah in nenehni »vojni« s komentatorji in javnostjo pa je vzdevek »Modrec iz Hortaleze« nemalokrat izzvenel sila sarkastično. A na Euru 2008 se je tako kot za njegovo ekipo tudi za Aragonesa vse postavilo na svoje mesto. Kot najbolj modri trenerji se poslavlja, ko ga vsi rotijo, naj ostane, njegov naslednik Vicente del Bosque pa bo moral obuti največje selektorske čevlje v španski zgodovini.
Madrid je iz ponedeljka na torek, tako kot Rim pred dvema letoma ob prihodu novopečenih svetovnih prvakov, doživel najbolj noro navijaško noč v zgodovini. Na ulicah španske prestolnice se je zbralo več kot milijon privržencev »furie«, zadnji so Kolumbov trg zapustili šele po osmi uri zjutraj. Milijonsko rajanje pa ni edina skupna točka zadnjega italijanskega in španskega slavja. Tako kot je julija 2006 domala ves Apeninski polotok prosil Marcella Lippija, naj ostane na čelu izbrane vrste, je zdaj Pirenejski polotok na kolenih pred Aragonesom. Na vsakem koraku, pred množicami na Plazi Colon, v Zarzuela pri kraljevi družini in v Moncloi pri premieru Joseju Luisu Zapateru, so mu zastavljali vprašanje: ali ni možnosti, da bi ostal v reprezentanci, namesto da odhaja v Turčijo k Fenerbahčeju?
»Ne vrnemo se več, če 'mistra' ne bo tu,« je v podporo skorajda 70-letnemu selektorju pred navijači zakričal tudi kapetan Iker Casillas. »Na začetku sem vam dejal, da boste najboljša ekipa na svetu, če bo vsak prevzel svojo vlogo. Najprej ste mislili, da je to le motivacijski prijem, a ste kasneje dojeli, da gre za način dela. Ni je ekipe, ki bi bila z žogo tako natančna kakor naša. Nadaljujte tako in na SP dosezite še več,« pa se Aragones za prošnje ni menil.
Več v tiskanem Delu.
