Arslana bi še dali, Rannikka nikakor

Ljubljana – Za najvišjo evroligaško zmago po 20. decembru 2001, ko so v Ljubljani s 73:40 padli London Towers, si košarkarji in strokovni štab Uniona Olimpije zaslužijo vse pohvale. Sanjska predstava nad Unicajo Malago je lahko zadovoljila tudi najbolj petične, teže ji ne more vzeti niti izjemno slab dan gostov. S težavami španskih prvakov, ki imajo na voljo 11 milijonov evrov proračuna in jih dve tretjini namenijo za plače igralcev, naj si belijo glave delodajalci Sergia Scariola. Tivolski zasedbi ovacije na odprti sceni tokrat zares pripadajo, tako za fanatično bojevitost in šarm izvedbe kot tudi za športno držo. Čeprav bi morali možnosti Ljubljančanov za napredovanje v drugi del evrolige iskati z mikroskopom, preprosto zavračajo možnost predčasne vdaje. Dokler obstaja teoretična opcija za rešitev, živi tudi upanje.

Ne bi želeli jemati volje igralcem Uniona Olimpije. Toda v pojasnilo njihovim privržencem velja opozoriti, kako zahtevna naloga jih čaka v zadnjih treh kolih. Gostovali bodo pri Partizanu in Joventutu, s katerima so izgubili že na domačem parketu, v Tivoliju pa pričakali Maccabi, ki je bil v Tel Avivu uspešnejši s 110:87. In le s tremi zmagami, kolikor so jih zbrali v dosedanjih 11 nastopih, bi prilezli do izkupička 6:8, dolgoletnega minimuma za napredovanje med 16 najboljših moštev evrolige. Edina izjema in že kar statistični čudež je Ülker, ki je lani zasedel 5. mesto v svoji skupini s pičlimi petimi zmagami.

Zdovc zavrnil že Olympiakos

Ker Olimpijini košarkarji ne bodo dolgo imuni na vabila bogatejših, predvsem pa rednih plačnikov iz tujine, si vodilni možje kluba prizadevajo pospešiti proces umestitve novih pokroviteljev v ustroj kluba in reorganizacije upravnega odbora. Pri tem so se zavezali k popolni molčečnosti in skrivajo imena novih dobrotnikov. Pripravljeni so zaupati le, da je v ospredju veliko slovensko podjetje, ki mu bo sledilo še nekaj domačih firm in da med njimi zanesljivo ni ruskega Lukoila, o katerem vse pogosteje razpletajo ugibalci. Na novi val obljub, ki naj bi meso postale prihodnji teden, nestrpno čaka tudi športni direktor Jure Zdovc. Govoricam o odhodu Teemuja Rannikka k Maccabiju bi namreč lahko hitro sledil množični eksodus najboljših.

Več preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.