Če bi Bianchija odneslo le 50 cm bolj desno ...

Ljubljana – Iz bolnišnice v Jokaičiju pri Suzuki, v kateri se za svoje življenje bori Jules Bianchi, ki se je hudo poškodoval v nesreči na nedeljski veliki nagradi Japonske v formuli 1, so včeraj prihajale različne informacije o zdravstvenem stanju dirkača Marussie. Po zadnjih podatkih naj bi bilo to še vedno kritično, vendar stabilno.

To je včeraj pozno popoldne sporočil Matteo Bonciani, predstavnik za odnose z javnostmi pri Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA). »Več vam na žalost iz spoštovanja do Bianchijevih staršev ne morem povedati,« Bonciani ni potolažil radovednosti skupine novinarjev, ki »stražijo« pred bolnišnico.

Vanjo sta medtem skrivaj skozi stranska vrata vstopila Julesov oče Philippe in mati Christine, ki sta včeraj pripotovala na Japonsko. S predstavniki »sedme sile« – razumljivo – nista želela govoriti, naj bi pa pred njih stopila danes; kakor tudi Bianchijev zastopnik Nicolas Todt, ki je takoj, ko je izvedel za hude poškodbe svojega varovanca, vzel pot pod noge in iz Pariza odletel proti Suzuki.

Za razliko od zgoraj omenjenih je bil bolj zgovoren nekdanji dirkač Mika Salo, ki je veliko nagrado Japonske spremljal kot eden od komisarjev dirke. Tako je videl posnetek nesreče, ki je bil »prihranjen« milijonom gledalcev pred televizijskimi zasloni.

»Nesreča je bila zares strašljiva,« je 47-letni Finec izjavil za francoski športni časnik L'Equipe in razkril, da je Bianchi z bolidom pod bager, ki je ravno tedaj dvigoval dirkalnik Adriana Sutila, »priletel« pod tako nesrečnim kotom, da mu je po vrhu »porezalo« lep del marussie MR03. To je sicer razvidno tudi iz posnetka, ki ga je posnel eden od gledalcev ob progi in je včeraj popoldne zaokrožil po medmrežju.

»Če bi Julesa odneslo le 50 centimetrov bolj desno, se danes ne bi pogovarjali o tej nesreči. Brez praske bi jo odnesel tudi, če bi s proge zdrsnil nekaj sekund pozneje, kajti voznik delovnega stroja je že dvignil Sutilov bolid in je bil tik pred tem, da se skupaj z njim umakne nazaj za ogrado,« je pojasnil Salo, ki je ocenil, da je bilo trčenje splet sila nesrečnih okoliščin in zato zanj tudi ni mogoče nikomur pripisati krivde.

Ob tem se je spomnil podobne nesreče, ki se je v Suzuki zgodila že leta 1994. Takrat je Gianni Morbidelli na istem mestu kot Bianchi in Sutil izgubil nadzor nad svojim footworkom. Medtem ko so odstranjevali njegov dirkalnik, je z mokre proge izstrelilo tudi Martina Brundla z mclarnom.

»Ko sem videl, da se z veliko hitrostjo približujem manjšemu traktorju, sem si rekel, da tega trka ne bom preživel. Na srečo sem ga nato za las zgrešil, sem pa na žalost zadel enega od varnostnikov. Vsem nam je močno odleglo, ko smo izvedeli, da sem mu pri tem zlomil zgolj nogo,« je svojo nesrečo izpred dvajsetih let podoživel 55-letni Anglež in pribil, da se je takrat zelo jezil na vodstvo tekmovanja, ker ni prekinilo dirke, saj je bila zaradi dežja vidljivost tako slaba, da se je ravnal po hrupu tekmečevih motorjev. Zdaj so tako tihi, da to ni več mogoče ...