Če je grammyja dobil Smith, ga lahko še Marquez

Moto gp: ko si je novi-stari prvak pozimi zlomil piščal, niti sam ni verjel, da bo lahko v letu 2014 pustil vidnejši pečat.

Objavljeno
14. oktober 2014 01.45
The Week That Was in Asia Photo Gallery Japan MotoGP Motorcycle Racing
T. V., šport
T. V., šport
Motegi – Manj kot 24 ur po drugi lovoriki svetovnega prvaka v kraljevskem razredu motociklističnega SP se je Marca Marqueza že oprijel vzdevek »človek rekordov«, eno največjih pohval pa je 21-letni Španec prejel iz ust največjega zvezdnika prejšnjega desetletja Valentina Rossija. Italijanski veteran je prepričan, da lahko novi-stari šampion prekosi njegovih sedem lovorik v najmočnejšem razredu.

Če bi Marquezu v naslednjih letih to v resnici uspelo, bi se izenačil z največjim med največjimi Giacomom Agostinijem, ki je po vladavini med letoma 1966 in 1972 osmo krono dodal leta 1975. Za takšna razmišljanja ni prav nič prezgodaj, mladost je povsem na strani Marqueza, po individualnih dosežkih je denimo že doslej prekosil večino zvezdnikov minulih 50 let. Vladavina omenjenih italijanskih predhodnikov, ki sta bogato žetev v kraljevskem razredu začela veliko pozneje (Rossi pri 22 letih, Agostini pri 24-ih), se zna zato slej ko prej zamajati, skrbnim popisovalcem motociklističnih analov pa je v zadnjih 18 mesecih tudi že prešlo v navado, da nenehno popravljajo dosežke v posameznih kategorijah.

V tem času je Marquez postal najmlajši novinec z zmago v najmočnejšem razredu, obenem njegov najmlajši prvak. Z desetimi zaporednimi zmagami v sezoni se je izenačil z Agostinijem (1968, 1969, 1970) in Michaelom Doohanom (1997). Z bratom Alexom je postal prvi bratski par, ki je isti dan slavil zmago na isti dirki, še tri postaje do konca sezone 2014 pa mu odpirajo tudi pot do Doohanovega rekorda 12 zmag v eni sezoni (1997). »Vodila me bo predvsem želja, da se bom potem zabaval,« je resno odgovoril na vprašanje, ali se bo po glavnem cilju sezone v naslednjem mesecu spustil tudi v lov za Doohanom. »Vem, da je bitka za 2. mesto v SP še odprta, in vsi, ki so še v igri, bodo naredili vse, da tam leto tudi končajo. Zato se bom sam osredotočal predvsem na to, da bom dajal vse od sebe,« zatrjuje Marquez, ki bi bil lahko pomemben jeziček na tehtnici bitke za 2. mesto v SP, za katerega se poteguje tudi njegov moštveni sotekmovalec Daniel Pedrosa. Vsi trije kandidati, z Rossijem in Jorgejem Lorenzom, se ta čas gnetejo v le treh točkah razlike.

Sam bi sicer najraje videl, da bi novembra v Valencii fotografom poziral skupaj z bratom Alexom, ki se tudi pelje naproti lovoriki v moto 3. »Namen je, da jo tudi osvoji! Pomagal mu bom in mu nudil vso možno podporo. Predvsem mu moramo z ramen sneti breme, ki ga prinaša vodstvo v SP. Pomembno bo, da ga ohranimo mirnega, da se bo osredotočil na svojo nalogo, a iz lastnih izkušenj vem, da se v treh dirkah lahko marsikaj zgodi,« pravi Marquez, ki zveni, kot bi imel za seboj desetletje nastopov na najvišji ravni, ne pa da je še lansko pomlad povsem golobrad zapeljal med z vsemi žavbami namazane ase moto gp. Njegov proces učenja je enako hiter, morda celo hitrejši od njegovega motorja, velja namreč spomniti, da je pred sedmimi meseci sezono v Katarju odprl z velikimi pomisleki o svoji pripravljenosti. Zaradi zloma piščali med zimskim uživanjem v motokrosu je bil namreč ob del pomembnih testiranj pred sezono, potem pa je deset dirk smešil tekmece.

»Resnica je, da so mi šele napake v zadnjih dirkah pomagale bolj ceniti lovoriko, ki jo zdaj drugič držim v rokah. Prvi del sezone je bil namreč preveč dober, potem pa je bilo nenadoma videti, kot da naslov prvaka kar noče priti. Začel sem nizati napake, bržkone zaradi pretirane samozavesti, saj sem vedel, da je moja zaloga prednosti res velika. V bistvu so mi zmage na prvih desetih dirkah omogočile, da sem lahko potem bolj tvegal, kot bi sicer. A v glavi sem dobro vedel, da hočem lovoriko pobrati prav v Motegiju, v Hondinem domu,« je priznal mladi Španec, ki je doslej prestal prav vse izpite, ki jih je motociklistična kariera postavila predenj. Lani pač od njega nihče ni pričakoval drugega, kot da si po zapolnitvi mesta Caseyja Stonerja nabere čim več izkušenj, letos je bil kot rdeča krpa, za katero so se podili tekmeci. Njegovega prilagajanja na različne vloge se ne bi sramoval niti Will Smith, pevec in igralec, ob čigar filmih si menda najraje krajša čas …