Če ne bi sam dirkal, bi navijal za Räikkönena

Spielberg – Kriza ni zaobšla niti formule 1, zanimanje vse bolj upada. Ferrarijev adut Sebastian Vettel je kot vodja združenja dirkačev pred današnjo veliko nagrado Avstrije (14), na kateri bo poskušal mešati štrene favoriziranima Mercedesovima zvezdnikoma Lewisu Hamiltonu in Nicu Rosbergu, v pogovoru za nemško revijo Sport Bild razkril, zakaj ga skrbi za prihodnost kraljevskega razreda avtomobilističnega športa.

Vaše združenje se je lotilo posebne raziskave med navijači, zakaj?

Kot dirkači se sprašujemo, ali je formula 1 na dobri poti ali na slabi. Zato smo se obrnili na navijače, da nam posredujejo svoje mnenje, ki je za nas zelo pomembno.

Ali vas skrbi čedalje manjše število gledalcev?

Manjša televizijska gledanost ni ravno merodajna, saj je enostavno preveč možnosti za spremljanje dirk. Najboljši kazalnik so gledalci ob progi, ki jih ni več tako veliko kot nekoč. Vprašati se moramo, zakaj.

Kaj je vas kot majhnega fanta navduševalo za formulo 1?

Nikoli ne bom pozabil, kako sva z očetom stala ob eni od dolgih ravnin v Hockenheimu in že od daleč slišala rohnenje motorjev. Ko sem lahko prvič sam sedel za krmilo F1, me je bilo – če sem iskren – strah. Ne razumite me narobe; dirkalnike je še zmeraj težko upravljati, toda prej si za to vseeno potreboval več poguma.

Mar bi si sami kot navijač še ogledali dirke?

Da, ker sem še vedno ljubitelj tega športa. Je pa res, da so preizkušnje postale preveč zapletene. Kako naj nekdo, ki formule 1 ne spremlja sedem dni v tednu kakor jaz, sploh razume vse skupaj? Poleg tega so vstopnice popredrage. Le kako si lahko normalna družina še privošči ogled dirke?

Monaška zamisel o fantih kot nosilcih štartnih številk tudi ni bila najbolj posrečena rešitev, ali pač?

Zagotovo ni bila po mojem okusu. Obstajajo tradicije, ki bi jih morali pustiti pri miru. Osebno si pred svojim dirkalnikom raje želim ogledati lepo žensko kot moškega. In to zame ni seksistično; navsezadnje ta dekleta svojo službo opravljajo prostovoljno.

Kaj boste naredili z izidi ankete?

To je največja raziskava, ki je bila kdaj narejena v športu. Za tiste, ki vlečejo niti iz ozadja, bi moralo biti zelo zanimivo izvedeti, kaj v formuli 1 ni v redu. Vpleten je tudi Bernie Ecclestone, ki je zelo radoveden, kakšni bodo izidi ankete. Podatke bomo posredovali tudi pristojnim pri Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA).

Se vam zdi, da je vaš prestop k Ferrariju vsaj malo pomagal formuli 1?

Menim, da je bilo to vsekakor zelo pozitivno. Zlasti v Nemčiji pogosto poslušam primerjave z obdobjem, ko je za Ferrari dirkal Michael Schumacher. Takrat je vladala velikanska evforija. Vsaj malo jo zdaj občutim tudi sam.

Je Ferrarijeva navijaška kultura drugačna?

Da, ker ima Ferrari poseben položaj v formuli 1. Navdušenje za to znamko je nekaj prav posebnega. Ferrarijevi navijači se s tem moštvom bolj poistovetijo kot drugi.

Pred kratkim vas je neka oboževalka poljubila na lice. Mar je tudi to znak velike ljubezni do »rdeče ekipe«?

Strast je preprosto večja. Seveda navijajo za dirkača, toda na prvem mestu je vendarle moštvo. Nekaj podobnega, vendar še zdaleč ne tako izrazito, sem doživel le še v Angliji, kjer obstaja kar močna navijaška skupina za McLaren, ki pa se vseeno ne more primerjati s Ferrarijevo.

Prestop je očitno dobro del tudi vam, saj delujete veliko bolj zadovoljni kot nazadnje pri Red Bullu.

Ko mi gre dobro, sem seveda srečnejši. Z zmago že na drugi dirki sezone smo presegli naša pričakovanja in vsak v ekipi je izjemno motiviran, da bi zmanjšali razliko za Mercedesom.

Se sploh zavedate, kaj vam je uspelo? Vozite in zmagujete z dirkalnikom, o čemer ste kot otrok le sanjali.

V resnici so se mi uresničile sanje, česar se dobro zavedam. Kot otrok sem navijal za svojega velikega vzornika Michaela Schumacherja, ki je svoje največje uspehe dosegel prav s Ferrarijem. Toda, pozor: nočem pozabiti omeniti Red Bulla, ki sem mu pripadal dolgih petnajst let. A vendarle: da lahko dirkam za Ferrari, je nekaj prav posebnega.

Ali lahko čustva primerjate s tistimi, ki jih privrženci gojijo do svojih nogometnih klubov?

Če odmislimo Bayernove navijače, lahko vsak, ki se pogovarja s privrženci Schalkeja, Borussie, Stuttgarta ali Eintrachta, potegne vzporednice. Ti živijo za svoj klub – s to razliko, da imajo privržence večinoma le v Nemčiji. Ferrari jih ima po vsem svetu.

Če ne bi sami dirkali, za koga bi navijali?

Najbolj bi mi bil všeč Kimi Räikkönen.

Ker je tako hladnokrven?

Tudi zaradi športnega vidika. Kimi je velikanski talent, ki živi za svoj šport. Ne zanimajo me osebne zadeve, recimo, kakšne čevlje kdo nosi. Kimi ne govori veliko, sploh pa ne tjavendan. To mi je všeč.

Kako dolgo bodo morali Ferrarijevi navijači čakati na prvo Vettlovo lovoriko z rdečim bolidom?

Nočem preveč obljubljati, toda upam, da ne prav dolgo.