Gajser ima za sabo veliko padcev, a po vsakem se je pobral 

Ljubljana – Svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser je priprave za novo sezono končal z zlomom čeljusti, pri hudem padcu si je zlomil še zob. Okreval je bliskovito hitro, po manj kot treh tednih ima za sabo že tri treninge. »Prvi je bil bolj tipanje za občutkom na motorju, na zadnjih dveh pa sem letel,« je dejal pred drugo letošnjo dirko v MXGP, ki bo konec tedna na Nizozemskem. Uvod v sezono je izpustil. Tudi ogledal si ga ni: »Če me ni tam, nočem spremljati dirke, težko se s sprijaznim, da manjkam.« 

Lahko bi rekli: slab začetek, dober konec.

Se kar strinjam s tem. Očitno je že moralo biti tako. Vse se zgodi z razlogom. Spremeniti ne moremo za nazaj ničesar. Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Pozitivno moram gledati naprej z dvignjeno glavo. Hvaležen sem, da se je vse hitro zacelilo, hvaležen sem zdravnikom. Poškodba je bila resda huda, ampak sodeč po padcu bi lahko bilo še huje. V petek že odpotujem na dirko. Veselim se, da se tudi zame končno začne sezona. 

Se spominjate padca?

Ne. Spomnim se trenutka, ko sem bil v zraku, pogledal sem navzdol, kje sem, potem pa mi je zmanjkalo filma.

Oče je omenil, da se je v vas naselilo malo strahu. Kako ga premagati?

Ne čutim ga. Na prvem treningu po padcu sem bil v krču, pač rabiš nekaj voženj, da se spet sprostiš. Menim pa, da je hitrost, ki jo dosegam, zelo dobra, celo presenetljivo dobra v primerjavi s tisto pri vožnjah na istih progah pred padcem.

Vašo lansko sezono so zaznamovali grdi padci, zlom lopatice in težke življenjske preizkušnje. Kakšno si želite letos?

Bolj mirno. Začelo se je, kakor se je, tega ne morem spremeniti. Vse to so preizkušnje v življenju, vsakemu se lahko zgodijo. Res pa je, da se je ogromno tega pripetilo v zadnjem letu. A jaz nikoli ne obupam. Po vsakem padcu se moraš pobrati. Pa ne samo v športu, na splošno v življenju ne smeš obupati.

Imate za vsak padec odgovor, veste, zakaj se je zgodil? Ga miselno predelate in greste naprej?

To moraš narediti. Včasih se pojavijo kakšni pomisleki, morda zvečer, ko grem spat in začnem razmišljati. A potem daš vse to na stran, da se ne prikrade v misli, sicer lahko nastopi strah.

V sezono vstopate z novo hondo. Kakšna je? Ste naredili na pripravah vse, kar ste si začrtali?

Dosti bolj vodljiva je, šasija je drugačna, tudi amortizerji, ves motor. Ogromno smo testirali, nastavili smo ga, kot si želim. Treningi so potekali zelo dobro do padca v Mantovi. Nekaj sem se spet naučil, iz vsake napake se, v prihodnje bom skušal to popraviti, da se ne bi ponovilo.

Pri Hondi imate novega šefa. Rogerja Harveya je zamenjal Marcus Pereira De Freitas. Kakšen je?

V redu je, preprost človek. Tudi z Rogerjem sem bil zelo zadovoljen, še pride med nas. Imam tudi dva nova kolega v ekipi, en dirka v MX2, drugi v MXGP, ni pa pretiranih sprememb. Smo kot ena velika družina.

Nov sovoznik Brian Bogers je vaš vrstnik. Tudi on se je poškodoval. Koliko stika sta imela?

Prva testiranja v oktobru sva opravila skupaj, novembra se je poškodoval in izpustil ves pripravljalni cikel. V torek sem videl, da se je vrnil na motor. Sicer pa smo vsi trije (tudi Calvin Vlaanderen v MX2, op. p.) isti letnik.

Ob koncu lanskega leta vas je Honda povabila na Japonsko, družili ste se z vozniki drugih panog. Kako je bilo?

Vsako leto Honda priredi zahvalni dan v Montegiju, ki se ga udeležimo tovarniški vozniki. Tekmujemo v gokartu in s skuterji po progi – za sprostitev. Potem je tu še fotografiranje z navijači in podpisovanje. Skratka, dan za druženje.

Se veliko pogovarjate s Hondinimi vozniki iz drugih panog?

Da. Z Marcom Marquezom sploh, ker je velik ljubitelj motokrosa. Več časa preživi na motorju za motokros kot na svojem. Tudi Dani Pedrosa.

Vas kaj vprašata?

Ves čas me sprašujeta.

V preteklosti je Marquez dobil tudi vaš motor, kajne?

Drži. Ko osvojiš naslov svetovnega prvaka, te Honda vpraša, kaj si želiš za nagrado. On je rekel: Gajserjev tovarniški motor. In ga je dobil za tisto eno leto.

Kaj ste pa vi dobili za svoj naslov v eliti leta 2016?

Hotel sem preizkusiti Marquezov motor za motogp. Ampak prav takrat so me vabili na dobrodelni dogodek za invalide. Razmišljal sem, kaj naj naredim. Rekel sem si, če nekomu pomagam, bo to precej več pomenilo. In se odločil za dobrodelni dogodek.

Pogodbo s Hondo do leta 2020 ste nedavno osvežili. Je selitev v Ameriko zapisana v njej?

Zapisano je, da se o tem odločam sam, kakor želim. Dve leti še ostajam v mxgp.

Lani vam je veliko o superkrosu razkril Monster Cup, na katerega so vas povabili.

Čeprav sem grdo padel, mi je bilo zelo všeč. Zares naredijo velik šov. Tudi sistem tekmovanja mi ustreza. To je tisto, kar si želim.

S čim boste zadovoljni konec tedna na dirki na Nizozemskem?

Letos smo veliko trenirali na peščenih podlagah. Proga je specifična, spodaj je zelo trdo, na vrhu malo peska. Dobro sem pripravljen, nisem pa 100-odstoten. V Valkenswaard grem sproščeno brez pričakovanj. Zadovoljen bom, če bom užival in bom na motorju takšen, kakršen sem, in bom vozil, kot znam. Skušal bom prenesti vožnje s treninga na dirko. Potem me sploh ni strah, lahko bom med najboljšimi.

Kakšna je letos konkurenca, sodeč po uvodni dirki?

Prva dirka je pokazatelj, kje si, ampak ne pokaže povsem prave slike. Lahko si še malo v krču, nisi toliko sproščen, kot si pozneje med letom. Pričakujem, da Cairoli in Herlings ne bosta prevladovala med sezono. Tudi jaz se lahko vmešam mednju, pa še ogromno drugih dobrih voznikov je. Vsi bomo šli na nož.