Klofuta iz Assna ga ni sesula, ampak le še bolj podžgala

Charlotte – Tim Gajser je kot prvi najstnik postal svetovni prvak v elitnem motokrosističnem razredu MXGP. To je največji uspeh v zgodovini slovenskega avtomošporta, preostali dve dirki sezone – konec tedna na slovitem Glen Helenu in mesec dni pozneje na spektaklu v Las Vegasu – pa bosta že tlakovanje poti v prihodnost, ki vodi prek Atlantika.

Ključna je bila dirka v Assnu, zanj najslabša v sezoni. Tedaj se je zavedel, da mu lovorika ne bo kar sama padla z neba. Nizozemska klofuta ga ni sesula, temveč podžgala. V Charlottu je spet pokazal šampionski obraz. »Po Assnu sem se prepričeval, da šampionske sezone ne bom končal tako klavrno,« je razkril. Dirko je predelal, se pomiril, pogovoril z očetom. Obrestovalo se mu je.

Prve kamenčke v elitni mozaik je položil že na prvi dirki v Katarju. Konkurenca je osuplo strmela, ko je zmagal v obeh vožnjah, obakrat s prepričljivim naskokom več kot sedmih sekund. V hipu je bilo jasno, da lanska »drugoligaška« lovorika ni bila naključna in da je Gajser dejansko čudež svetovnega motokrosa.

»Štartati na takšen način je seveda čudovito, a sem se zavedal, da bo sezona še dolga in bodo prišli tudi padci. Okrog Španije sem začel verjeti, da se mi lahko posreči. Od Talavere do Mantove sem bil najhitrejši v sedmih od osmih voženj, takrat sem si prigovarjal, da bom – če bom nadaljeval v podobnem ritmu – prvak. Treniral sem več in bolje kot kadar koli prej, tudi ekipa je garala kot še nikoli,« je strnil vtise 19-letni fenomen iz Pečk.

Tudi o letošnjem motorju govori s presežniki: »Bil je fantastičen. Postal je del mene, kot bi bil moj otrok ali druga srčna izbranka, z njim sem se hitro ujel in stkal svojevrstno vez. Deloval je brezhibno, ne bi si mogel želeti več ali boljšega. Letos sem postal boljši – ne le dirkač, tudi človek. Vsake sanje se ti uresničijo, če res verjameš vanje in zanje trdo delaš, danes moram torej najti nove.«

Obveznosti do navijačev mu niso bile nikdar odveč, vselej jih je jemal s ponosom, saj so bile najlepši pokazatelj, da je s svojim zgledom – kot dirkač in kot človek – motokrosu v Sloveniji zagotovil domovinsko pravico, podpihnil evforijo in postal vzor številnim mladim, ki vse številčneje polnijo motokrosistične šole in akademije.

»Že lani, ko sem postal prvak v razredu MX2, sem bil deležen izjemne podpore iz Slovenije, letos je še poskočila. Na skoraj vsaki dirki so me bodrili navijači, zelo sem ponosen, da sem lahko pomagal pri rasti, razvoju in napredku tega športa v Sloveniji. To mi je v čast in zadovoljstvo,« je poudaril Makolčan, ki bo v četrtek dopolnil 20 let.

Seveda si je prislužil laskave besede nadrejenih. Predsednik Hondine dirkaške korporacije (HRC) Jošišige Nomura je poudaril: »Prav neverjetno je, da se je pri teh letih s prestižno lovoriko okitil že v krstni sezoni med elito. Vsi inženirji ga občudujejo, saj je iz motorja CRF450RW izvlekel največ. HRC ostaja v motokrosu in bo še naprej skušala skrbeti za zadovoljstvo navijačev.«

Še prav posebej pa je v Tima verjel njegov moštveni šef Giacomo Gariboldi: »Po njegovi zaslugi smo postali polnopravni del zgodovine SP v motokrosu, a sem prepričan, da je to šele prvo poglavje njegove uspešne zgodbe. Vsa prihodnost je še pred njim, doseženo pa je senzacija brez primere, o kateri nismo upali niti sanjati.«