Lorenzo odkril in vzljubil svet, ki naj bi ga vrnil na vrh SP

Brno – Ko je španski motociklist Jorge Lorenzo leta 2009 izdal svojo avtobiografijo Moja dosedanja zgodba (My story so far), so se mnogi namuznili in se v šali spraševali, ali je nemara že dosegel vrhunec svoje kariere. Šele po tistem je osvojil dva naslova svetovnega prvaka v moto gp in se letos s trdim padcem v povprečje. Kako bi se šele bralo nadaljevanje?

Da se je pri 19 letih povzpel do naslova svetovnega prvaka do 250 ccm in to leto pozneje še ponovil, je zahtevalo močan um, je tedaj zapisal v zgodbi o svoji življenjski poti. Otresel se je sence in diktature očeta Chica, ki mu je sčasoma prepovedal tudi prihode na tekme, zveze s prijateljico iz otroštva Evo in svojega športnega psihologa ter si na izhodu iz najstniških let oblikoval povsem novo okolico. Zahtevno delo za odraslega človeka, kaj šele otroka na poti iz pubertete, a se ni zlomil, kar veliko pove tudi o njegovih minulih mesecih, ko je svet spremljal njegovo bitko, da bi spet ujel ritem šampiona, ki zna zmagovati in osvajati naslove. V Indianapolisu je spet zadišalo po vrhunskem Lorenzu (2.), tedaj je sicer dejal, da še nima hitrosti za merjenje z Marcom Marquezom, teden pozneje zveni drugače.

»Pogledal sem si televizijski posnetek in ugotovil, da bi se z drugačnim štartom ali zgodnejšim prehitevanjem Andree Doviziosa dirka zame lahko razpletla tudi drugače. Vsekakor je bila to dobra lekcija za prihodnost,« zdaj pravi dirkač z Mallorce, za katerim je peklensko poletje. Zanj je bil štiritedenski premor edina možnost, da najde recept za pot iz psihološkega dna. Kajti njegov povprečni izplen od marca do julija, ko je bil na devetih dirkah le trikrat na zmagovalnem odru in brez zmage, ni bil posledice motociklistične amnezije, marveč prevelike lakote in želje, da se prek noči spravi v red. Vedel je namreč, da pozimi ni dovolj treniral, da njegovo telo ni na ravni telesne pripravljenosti izpred dveh let in da ob izjemnem Marquezu s takšno podlago nima realnih možnosti za nabiranje zmag.

Od začetka sezone je zamenjal tri trenerje, zdajšnji Marc Rovira je v njegovo ekipo prišel po VN Argentine in prav z njim sta poleti začela preoblikovanje Lorenzovega telesa. V štirih tednih je izgubil štiri kilograme. »Njegov hendikep je bil, da je imel za seboj tri operacije, zanje je koristil prosta obdobja, ko ni bilo dirk, s čimer pa se je njegova utrujenost s stez začela prekrivati z okrevanjem po operacijah. Telo preprosto ni prišlo k sebi,« je preprosto logiko pojasnil Rovira, ki je v njegov vsakdanjik vnesel tek, plavanje in kolesarjenje. »Na začetku mi je namenil pogled, v katerem je viselo vprašanje, ali lahko v telovadnico pripeljeva tudi motor. Zdaj pa je videti, da sva odkrila nov konjiček. Nove aktivnosti obožuje,« njegov trener za telesno pripravljenost priznava, da je Lorenzo prej z odporom sedal na kolo.

»V moj ritem sva vnesla veliko sprememb in jih prilagodila meni. Rad sem v naravi,« priznava tudi Lorenzo, ki je ob izgubi kilogramov prek poletja pridobil mišično maso. »Znano je, da so mišice težje, zato si lahko le predstavljate, koliko maščobe sva stopila, da je še vedno lažji,« v smehu pove trener, popolna preobrazba pa je s seboj prinesla tudi spremembo prehrane. Ne le zdrave hrane, marveč tudi rednih obrokov ob približno istem času vsak dan. Ob enajstih gre Lorenzo spat, ob devetih jé zajtrk in po tem še štiri obroke do konca dneva. »Na jedilniku je veliko zelenjave, pečenega piščanca brez olja, nekaj ogljikovih hidratov,« pojasni Rovira, odgovore, koliko se bo vse splačalo, pa bodo prinesli že prihodnji tedni.