Tiskane izdaje
Ljubljana – Motokrosist Tim Gajser si bo skandinavski dirkališči v letošnjem koledarju SP v razredu MX2 dobro zapomnil. Na Švedskem je z natrgano mišico v kolku vknjižil 3. mesto, na Finskem pa, potem ko je noč prebedel na letališču v Frankfurtu in prispel skoraj neposredno na tekmo, z drugim izenačil uspeh kariere. Do naslednje dirke si bo baterije polnil na morju.
Deset dni 17-letnega najstnika iz Pečk loči od naslednje preizkušnje. »Zaradi poškodbe bom nekaj dni preživel brez motorja. Pred odhodom na Češko sledi posvet z zdravnikom, v načrtu pa imam še dva treninga,« je dejal Gajser, ki se je letos med najboljšo trojico povzpel štirikrat.
V zaključni del sezone (do konca so še štiri dirke in pokal narodov) se podaja z uvrstitvama na stopničke v Skandinaviji. So mu do njih pomagale tudi nižje temperature na severu? »Ne podnebje ne podlaga nista povezani z rezultatom, pomembna je glava,« je povedal. »Čeprav so moje vožnje vse boljše, oče ves čas išče napake in me uči, kako še napredovati,« je dejal dirkač, ki je po poškodbi na Švedskem zaradi bolečin opustil trening. Njegov nastop na dirki v mestu Hyvinkää, ki se nahaja severno od Helsinkov, je zaradi zamude letala skoraj splaval po vodi. »Zaradi nevihte smo za več kot 30 ur obtičali na letališču v Frankfurtu, noč smo prespali kar na klopeh. Ko sem že mislil, da Finske ne bom videl, je šef razgrnil plan B – pripravljen je bil vzeti zasebno letalo, da ne bi izgubil mesta v skupnem seštevku SP. Jutro pred tekmo smo le prispeli v hotel. Kljub velikim bolečinam in hudi utrujenosti sem stisnil zobe,« je bil s prikazanim zadovoljen Gajser. Posebno hvaležen je Hondinemu zdravniku, ki mu je lajšal bolečine z masažami.
Kar dvanajst od 13 tekem v sezoni je dobil Jeffrey Herlings. Čeprav nizozemski as nima prave konkurence, Gajser pravi, da je premagljiv. Koliko slovenskemu dirkaču še manjka, da bi ga ujel? »Že štiri leta je v tovarniški ekipi, kar pomeni, da so že oddelali stvari, ki smo jih mi šele začeli reševati. Do letos sem vsako leto menjal moštvo, kar ni dobro. Zelo pomembno je namreč, da se v ekipi počutiš sproščeno, ji zaupaš. Srečen sem, da imam ves čas ob sebi očeta, ki je od otroštva tudi moj trener. Zdaj sodelujem še z inženirji iz Honde, ki me na stezi spremljajo na vsakem koraku. Skupaj analiziramo vsako tekmo in trening posebej. Nekaj rezerve je še v moči motorja, prevoženih kilometrih v SP, izkušnjah in tehniki, ki jo je treba ves čas piliti. Herlings je vse našteto združil v zmagovalni mozaik,« je razmišljal Gajser, ki je v skupnem seštevku SP napredoval na 5. mesto.
Čeprav je vedno prizemljen in preudaren, ko govori o svojih ciljih, tudi on sanja, da bo nekega dne najboljši na svetu. »Želim si postati svetovni prvak v MX2 in se potem pokazati v ZDA v supercrossu. Vem pa, da brez trdega dela ni rezultatov,« je odločno povedal in dodal, da njegovih uspehov ne bi bilo brez družinske podpore, saj vsi člani dihajo zanj.
