Nič o Ferrariju in McLarnu, le o Bianchiju

Ljubljana – Medtem ko se Jules Bianchi (Marussia), ki se je minulo nedeljo hudo poškodoval med veliko nagrado Japonske, v bolnišnici v Jokaičiju še zmeraj bori za svoje življenje, so njegovi dirkaški kolegi v formuli 1 že nared za premiero v olimpijskem Sočiju. Toda vsi po vrsti, od prvega do zadnjega, so z mislimi pri nesrečnem Francozu, ki mu želijo čimprejšnje okrevanje.

»Nad nami bodo ta konec tedna temni oblaki,« je Sauberjev dirkač Adrian Sutil, priča Bianchijevega silovitega trčenja v delovni stroj, povzel turobno vzdušje v karavani pred veliko nagrado Rusije, za katero se bodo pojutrišnjem zelene luči prižgale (oziroma rdeče ugasnile) ob 13. uri po srednjeevropskem času. A v tem trenutku – če je mogoče soditi po njihovih izjavah na včerajšnji novinarski konferenci – nikomur ni pretirano do dirkanja.

»Težko je zdaj najti prave besede. Zame in za vse druge je bil to hud šok. Lahko samo molimo in upamo, da bomo kmalu slišali boljše novice, več pa v tem trenutku ne moremo storiti. To je tudi vse, kar lahko rečem,« je 31-letni Nemec – razumljivo – še vedno pod vtisom grozljive nesreče, ki jo je videl iz neposredne bližine. Bianchi je namreč v bager treščil v trenutku, ko je ta umikal Sutilov bolid.

Nesreča 25-letnega Francoza, ki naj bi v sezoni 2016 branil rdeče barve Ferrarija, ni pustila ravnodušnega niti Fernanda Alonsa. »Ko se zgodi nekaj tako hudega, se z besedami ne da opisati našega slabega počutja. Zdaj smo tu in pred nami je čustveno izjemno zahteven konec tedna. Na veliki nagradi Rusije bomo dirkali za Julesa, pri tem pa bomo skušali kar najbolj profesionalno opraviti svojo nalogo,« je omenil Ferrarijev adut in v isti sapi dodal, da vseskozi misli na Bianchija in zanj tudi moli.

O svoji prihodnosti ni želel govoriti, če gre verjeti španskemu časniku El Mundo Deportivo, pa je že podpisal pogodbo z vodstvom McLarna. V slovitem angleškem moštvu naj bi si ga goreče želeli pri Hondi, pri kateri že izdelujejo in preizkušajo motor za veliko vrnitev v kraljevski avtomobilistični razred v prihodnji sezoni. Mimogrede: Alonsa naj bi po enih govoricah pri Ferrariju zamenjal Sebastian Vettel, po zadnjih (težko verjetnih) pa naj bi se 27-letni Nemec iz Red Bulla preselil celo k McLarnu.

Najmlajši (štirikratni) svetovni prvak v formuli 1 vseh teh namigovanj prav tako ni želel komentirati, se je pa pridružil kolegom v »molitvi« za Bianchija. »Minuli konec tedna nam je spet postalo jasno, kako zelo nevaren je naš šport in koliko vsi tvegamo. A naša strast je večja od strahu in vsi smo srečni, da smo v formuli 1 in da lahko vozimo najhitrejše dirkalnike na svetu. Zaradi tega se tudi počutimo tako žive,« je razmišljal Vettel, ki ga bo pri »rdečih bikih« nasledil Daniil Kvjat.

Mladi Rus, ki izkušnje letos nabira pri Toru Rossu, meni, da tveganje preprosto sodi k avto-moto športu. »Hitrosti v formuli 1 so zelo visoke, na ravninah pogosto precej višje od 300 km/h. Če bi, denimo, vozili le še s 100 km/h, to ne bi bile več prave dirke,« je presodil Kvjat, ki kljub vsemu z mešanimi občutki pričakuje svoj krstni nastop na domači veliki nagradi. »Po eni strani smo z mislimi še zmeraj pri dogodkih v Suzuki, po drugi pa bo zame prav poseben občutek prvič dirkati v Rusiji. Ko sem pred desetimi leti začenjal svojo kariero, o čem takem niti sanjati nisem upal, zdaj pa je to resničnost,« 20-letni Rus še zdaj ne more povsem verjeti, da je zares v Sočiju. Ob tem je pripomnil, da je dirkanje zanj – kakor tudi za druge – posel, ki ga bo poskušal tudi ta konec tedna opraviti čim bolje. »Zagotovo bi si tudi Jules želel, da se na štart odpeljemo s takšno miselnostjo ...«